Polovico nepovratnih sredstev bo Evropska komisija v kratkem namenila za finančno podporo šestim državam v regiji za podporo ranljivim gospodinjstvom ter majhnim in srednjim podjetjem za ublažitev vpliva naraščanja cen energentov. Odločitev o tem svežnju bo sprejela decembra, na voljo pa bo januarja, so sporočili iz Bruslja.

Drugo polovico sredstev bo Bruselj v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju namenil naložbam v energetiko in infrastrukturo prek naložbenega okvira za Zahodni Balkan za spodbujanje diverzifikacije energetskih virov, proizvodnje energije iz obnovljivih virov ter medsebojnih povezav na področju plina in električne energije.

Predsednica Evropske komisije je dejala tudi, da je zaradi geopolitičnih razmer čutiti, da je Evropo zajel veter sprememb, zato je pospešitev pristopnega procesa držav Zahodnega Balkana k Evropski uniji izredno pomembna.

Na vprašanje o možnostih za nadaljevanje dialoga med Prištino in Beogradom, ki poteka pod okriljem EU-ja, je poudarila, da Bruselj "popolnoma podpira" francosko-nemški predlog za doseganje trajne rešitve.

Kot so še sporočili iz Bruslja, je EU, ki jo je na vrhu zastopal tudi visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell, pozdravil preboj v pogajanjih o treh novih sporazumih, ki so jih danes na vrhu podpisali voditelji šestih držav regije in ki bodo med drugim olajšali prosto gibanje in zaposlovanje v regiji.

Sporazumi zadevajo potovanje z osebno izkaznico znotraj regije ter priznavanje akademskih kvalifikacij in kvalifikacij za nekatere poklice, kar bo bistveno izboljšalo mobilnost in sodelovanje med državami v regiji.

Voditelji so podpisali še izjavo o sodelovanju na področju energetske varnosti, v kateri so se zavezali, da bodo podvojili prizadevanja za izvajanje zelene agende za Zahodni Balkan, usklajene z zelenim dogovorom EU-ja. To sodelovanje bo prispevalo k večji energetski diverzifikaciji in čistejši energiji ter pospešilo reforme na nacionalnih energetskih trgih, da bi se prilagodili EU-ju.

Ob robu vrha so bile med temami pogovorov tudi napetosti med Kosovom in Srbijo zaradi začetka postopkov Prištine za zamenjavo srbskih registrskih tablic s kosovskimi. Zamenjavi nasprotujejo Beograd in kosovski Srbi v večinsko srbskem severnem delu Kosova.

Srbska premierka Ana Brnabić je v izjavi v Berlinu poudarila pomen sklenjenih sporazumov za mlade v regiji in poudarila, da nikakor ne razveljavljajo tistega, kar so se dogovorili s Prištino. "To smo dokaj težko dosegli na pogajanjih, a smo uspeli. To nima nikakršnega vpliva na že sprejete dogovore o osebnih izkaznicah, kar olajšuje življenje Srbom na Kosovu," je dejala.

Kljub temu pa po pogovorih na vrhu ni bila optimistična, ker, kot je dejala, EU dopušča nespoštovanje že dogovorjenih in podpisanih sporazumov v okviru dialoga, medtem ko od njih zahteva, da priznavajo in sklepajo nove sporazume. Povedala je, da sta se Borrell in posebni predstavnik EU-ja za vprašanja Zahodnega Balkana Miroslav Lajčak v pogovoru strinjala z njo, da bi morale obstajati statusno nevtralne registrske tablice, ki jih je ukinil kosovski premier Albin Kurti, da pa glede tega ne moreta storiti ničesar.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić pa je v Beogradu izrazil osuplost nad tvitom Borrella, ki je po pogovoru s Kurtijem v Berlinu kot nesprejemljiva označil "destruktivna dejanja, kot je zažiganje avtomobilov" in poudaril, da je treba "spoštovati dogovore, dosežene v dialogu Beograda in Prištine". Vse strani je pozval k zadržanosti.

V zadnjih dneh so se namreč pojavila poročila, da naj bi radikalni Srbi zažgali nekaj avtomobilov kosovskih Srbov, ki so jih preregistrirali s kosovskimi registrskimi tablicami. "Izjave Borrella in drugih me skrbijo, njihove besede pa me pretresajo," je dejal Vučić.

Scholz: Države Zahodnega Balkana spadajo v demokratično Evropo

Nemški kancler Olaf Scholz je na vrhu Berlinskega procesa izjavil, da države Zahodnega Balkana spadajo v svobodno in demokratično Evropo, ter pozval k okrepitvi prizadevanj za njihovo vključitev v EU.

Nemški kancler je v uvodu na vrhu, ki se ga je udeležil tudi slovenski predsednik Borut Pahor, pozdravil dosedanja prizadevanja šestih držav Zahodnega Balkana - Albanije, BiH, Kosova, Severne Makedonije, Črne gore in Srbije - za pridružitev EU-ju.

"Šest držav Zahodnega Balkana pripada svobodnemu in demokratičnemu delu Evrope," je dejal Scholz in dodal, da je Evropa popolna le z Zahodnim Balkanom. Ob tem je ocenil, da blaginje in stabilnosti te regije ni mogoče obravnavati ločeno od preostale Evrope.

Pozval je k okrepitvi prizadevanj za vključitev držav Zahodnega Balkana v EU, ki so se začela pred 20 leti. "Naša naloga je, da te obljube uresničimo," je bil jasen kancler. Dejal je tudi, da "nas brutalna ruska agresija proti Ukrajini sili, da stopimo skupaj in branimo svobodo Evrope". V luči tega je med drugim pozval k premagovanju regionalnih sporov, predvsem med Beogradom in Prištino, in zagotovil, da regija lahko računa na podporo Nemčije.

"Zlasti proces normalizacije med Srbijo in Kosovom se mora pospešiti," je dejal Scholz. Berlin je sicer pred današnjim vrhom Beograd opozoril pred poglabljanjem vezi z Rusijo, kar bi lahko imelo posledice pri prizadevanjih Srbije za vstop v EU.

Voditelji šesterice držav Zahodnega Balkana so v Berlinu podpisali tri sporazume o mobilnosti, kar je na Twitterju pozdravil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. "Zahodni Balkan lahko računa tudi na podporo EU-ja v energetskem sektorju in pri krepitvi odpornosti na hibridne grožnje," je ob tem zapisal Michel in poudaril, da regija potrebuje EU, EU pa potrebuje Zahodni Balkan.

"To je geopolitična nujnost in geopolitična priložnost. Čas je, da pospešimo tempo reform ter da že zdaj integracijo naredimo vidno in konkretno za državljane regije," je dodal.

Pahor pozdravil oživitev Berlinskega procesa

Slovenski predsednik republike Borut Pahor se je ob začetku vrha zahvalil nemškemu kanclerju za obuditev te pobude, pri čemer je opozoril, da Berlinski proces ni nadomestilo za proces širitve Evropske unije, pač pa k njemu prispeva in ga spodbuja.

Pahor je med drugim izrazil zadovoljstvo, da je bilo doseženo soglasje o tem, da je širitev EU-ja na regijo Zahodnega Balkana pomembno geopolitično vprašanje. V luči tega pa je poudaril pomen utrjevanja odpornosti in doseganja sprave.

V govoru je tudi izpostavil pomen regionalnega sodelovanja in sodelovanja med državami samimi. "Pomembna sta tako Berlinski proces kot pobuda Odprti Balkan. Napolniti ju je treba z vsebino in napredovati, kjerkoli je mogoče. Z evropsko integracijo bo Odprti Balkan, ki ni všeč vsem, ugasnil sam od sebe, integracija pa bo dosežena in sodelovanje vzpostavljeno," je dodal.

Pahor je pozdravil priporočilo Evropske komisije, da se Bosni in Hercegovini podeli status kandidatke za članstvo pred koncem letošnjega leta. Skupaj z vizumsko liberalizacijo za Kosovo bo to pomemben mejnik za obuditev evropske perspektive, ocenjuje predsednik.

Opozoril je, da vojna v Ukrajini proizvaja novo delitev v Evropi in zelo pomembno se mu zdi, kje bo ta delitev potekala na Zahodnem Balkanu. "Če bi se zgodilo, da bi Srbija ostala na ruski strani te delitve, bi to pomenilo trajno nestabilnost v regiji. Če pa bomo uspeli Srbijo v celoti pridobiti na evropsko stran, pa bi lahko regija postala faktor stabilnosti in miru," je dejal.

Zahvalil se je tudi predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen za njeno razumevanje in ocenil, da je bila njena nedavna turneja po regiji zelo pomembna.

Prav tako je pohvalil pripravo sporazumov, ki jih sprejema Berlinski proces in spomnil, da je bila tudi energetska varnost eden od zaključkov zadnjega vrha Brdo-Brioni, ki ga je septembra priredil v Sloveniji. "EU je svojo energetsko varnost pripravljena deliti z Zahodnim Balkanom. Če bi tukaj EU dokazala svojo zmogljivost, bi to okrepilo njeno avtoriteto v regiji," je še dodal.

Berlinski proces je izšel iz pobude Brdo-Brioni. Julija 2014 se je srečanja, ki sta ga gostila predsednik Pahor in tedanji hrvaški predsednik Ivo Josipović v Dubrovniku, kot posebna gostja udeležila nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel.

Po koncu vrha je dejala, da je smiselno ta format srečanja vzpostaviti tudi na ravni izvršne oblasti in napovedala, da bo kmalu sama priredila in gostila srečanje predsednikov vlad ter zunanjih in gospodarskih ministrov iz Jugovzhodne Evrope ter z njimi spregovorila o uresničenju napovedanih projektov. To se je zgodilo že 28. avgusta istega leta, redna srečanja pa so dobila ime Berlinski proces.