Na meji so septembra že poostrili nadzor. Foto: Reuters
Na meji so septembra že poostrili nadzor. Foto: Reuters

EU trdi, da je Belorusija prepeljala prebežnike z Bližnjega vzhoda in jih usmerila čez mejo, kar Minsk označuje za absurdno obtožbo. Aktivisti navajajo, da je umrlo najmanj 13 ljudi, saj prebežniki taborijo na mrazu na meji.

Komisarka EU-ja za notranje zadeve Ylva Johansson sicer priznava, da so se razmere na meji v zadnjih tednih vseeno malce umirile, potem ko je Belorusija 1900 prebežnikov z letalom vrnila v Irak, druge pa pomaknila proč od meje. "Čeprav se situacija umirja, moramo ostati pozorni. Številke niso visoke. To ni primarno prebežniška kriza, ampak je hibridna grožnja," je povedala.

Kot je še dodala, je trenutno v treh obmejnih državah okoli 8000 prebežnikov. Nemčija, za številne prebežnike v EU-ju obljubljena dežela, poroča, da je vanjo vstopilo okoli 10.000 ljudi.
Omenjene tri države EU-ja, Poljska, Litva in Latvija, zagovarjajo svoj pristop zavračanja prebežnikov, ne da bi njihove primere ocenila posamezno ali jim podelila možnost azila, kot to sicer predvideva mednarodno humanitarno pravo.

Razmere na meji so obupne. Foto: Reuters
Razmere na meji so obupne. Foto: Reuters

Po predlogu Evropske komisije bi te tri države lahko od prebežnikov zahtevale, da v prihodnje pol leta zaprosijo za azil zgolj na določenih lokacijah, kot so specifični mejni prehodi. Prosilce za azil bi lahko na meji zadrževali tudi do 16 tednov, čeprav naj bi jim v teoriji morala pripadati pravica do bivanja v primernejših centrih znotraj države, države EU-ja pa bi jim lahko pomagale šele, ko bi bili njihovi primeri enkrat razrešeni.

Človekoljubna organizacija Oxfam je predloge nemudoma obsodila. "Podpora pridržanju prebežnikov na mejah EU-ja postavlja politiko pred človeška življenja," je dejala Erin McKay iz Oxfama.

Predlogi so znak politične podpore trem državam na vzhodnem robu EU-ja in Nata. Poljska, Latvija in Litva so že imele vzpostavljena lastna pravila za izredne razmere, ki za več mesecev odrekajo prebežnikom določene osnovne človekove pravice.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Poljska na meji še naprej omejuje gibanje in medije

Medtem pa Poljska po koncu trimesečnega izrednega stanja na poljsko-beloruski meji še naprej omejuje svobodo gibanja in medijev. Območje bo za prišleke ostalo zaprto do 1. marca 2022, je sporočil poljski notranji minister Mariusz Kaminski.

Kaminski je odločitev o podaljšanju omejitev lahko sprejel na podlagi zakona, ki je začel veljati v torek. Ta notranjemu ministru omogoča, da v primeru nevarnih razmer vsem prišlekom prepove vstop na obmejno območje. Izjeme, predvsem za medije, pri tem določi poveljnik lokalne obmejne policije.

Poljski obmejni policisti so sicer danes poročali o 102 poskusih nezakonitega prehoda meje v zadnjih 24 urah. Po navedbah obrambnega ministrstva so z beloruske strani streljali na žaromete, ki jih je vojska postavila v bližini mesta Terespol na meji z Belorusijo. Medtem so na beloruski strani prebežniki, nastanjeni v zasilnem zavetišču blizu vasi Bruzgi, doživeli najhladnejše jutro od svojega prihoda.

Poljska je na začetku septembra razglasila izredne razmere za trikilometrski pas ob meji z Belorusijo, pri čemer so prepovedali dostop novinarjem in humanitarnim organizacijam. Izredno stanje se je izteklo v torek zvečer in ga v skladu s poljsko ustavo ni bilo mogoče podaljšati.

Več tisoč prebežnikov že več tednov poskuša iz Belorusije prečkati zunanjo mejo EU-ja in vstopiti na Poljsko ali v baltske države. EU očita beloruskemu voditelju Aleksandru Lukašenku, da je načrtno vabil prebežnike s kriznih območij v državo, da bi jih nato poslal na zunanjo mejo EU-ja kot povračilni ukrep za sankcije, ki jih je proti beloruskemu režimu sprejel Bruselj.