Rusija je na drugi strani omejila izvoz gnojil, kljub temu pa je imela lani zaradi visokih cen kar 70 odstotkov večje prihodke od izvoza.

Evropa je odvisna ne le od ruskega plina, ampak tudi od gnojil. Rusija je največja izvoznica gnojil na svetu, med drugim amonijaka, surovine za dušikova gnojila, ter hranil, kot sta fosfor in kalij. Spremembe glede njihovega izvoza in cen imajo posledice za ves svet.

Cene gnojil se zvišujejo že zadnji dve leti, Moskva pa je po izbruhu vojne sprejela kvote na izvoz gnojil, ki jih je podaljšala do maja letos. Zdaj izvozi manj v Evropo, več pa v države, kot so Indija, Turčija in Vietnam.

Ker so cene naravnega plina, ki je potreben za proizvodnjo gnojil, močno poskočile, so številni obrati po Evropi zaprli svojo proizvodnjo, kar je še utrdilo vlogo Rusije kot monopolistke. V prvih desetih mesecih lanskega leta je povečala prihodke od izvoza za 70 odstotkov, na 16 milijard dolarjev, kažejo podatki agencije Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano.

Ruska hrana in gnojila so sicer izvzeti iz zahodnih sankcij proti Moskvi, da bi zagotovili prehransko varnost v svetu. Kot je dejal generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres, cene gnojil dosegajo 250 odstotkov tistih v predcovidnem času. Če ne bodo dostopna količinsko in cenovno, to za številne države pomeni manjšo proizvodnjo hrane letos.

Visoke vhodne stroške imajo tudi ukrajinski kmetje. Po besedah analitičarke agencije za kmetijstvo in prehrano Monike Tothove so zaskrbljeni glede možnosti nakupa kakovostnih semen in gnojil za novo letino, zato se bo ta v prihodnji sezoni verjetno zmanjšala. Vse bolj je v ospredju vprašanje, ali je konec časov poceni hrane, gotovo pa je, da ruski predsednik Vladimir Putin tudi hrano lahko izkorišča kot orožje.