Francoski predsednik Emmanuel Macron bo s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen nagovoril pariško univerzo Sorbona, kjer bosta z raziskovalci in voditelji evropskih univerz napovedala spodbude za raziskovalce, ki se želijo preseliti v Evropo.

Evropska unija tako odpira vrata ameriškim znanstvenikom, katerih delo je ogroženo zaradi krčenja zveznih sredstev za znanost ter univerze in napadov na visoko šolstvo zaradi vključevalnih politik.

V Macronovem uradu so dejali, da gre za potezo "v času, ko se akademske svoboščine spoprijemajo s številnimi grožnjami" in ko je Evropa postala "privlačna celina". Uradnik Elizejske palače je dejal, da "smo prostor, kjer obstaja svoboda raziskovanja in ni tabuiziranih tem", poroča Guardian. Dodal je še, da je namen dogodka "potrditi Francijo in Evropo kot stabilen prostor, ki lahko zagotavlja svoboščine in akademsko raziskovanje".

Francija naj bi si še posebej želela privabiti znanstvenike, ki se ukvarjajo z zdravstvom, še posebej nalezljivimi boleznimi, pa tudi s podnebnimi spremembami in umetno inteligenco.

13 evropskih držav, vključno s Francijo, Nemčijo in Španijo, je že pisalo Evropski komisiji in jo pozvalo k ukrepom za privabljanje akademskega kadra.

Francija je aprila sprožila lastno pobudo Izberi Francijo za znanost, platformo za gostovanje mednarodnih raziskovalcev. Francosko ministrstvo za raziskave je za agencijo AFP dejalo, da so "nekateri tuji raziskovalci že prišli v Francijo, da bi se seznanili z infrastrukturo, ter čakajo na sredstva in vzpostavitev platforme".

Tudi vodilni francoski znanstvenoraziskovalni center CNRS je v preteklih dneh sprožil pobudo za privabljanje tujih delavcev in francoskih raziskovalcev, ki delajo v tujini ter med katerimi nekateri "ne želijo živeti in vzgajati svojih otrok v Trumpovih ZDA", je za AFP dejal predsednik CNRS-ja Antoine Petit.

Francoska univerza Aix-Marseille je marca začela izvajati program "Varno mesto za znanost" in bo prve tuje raziskovalce sprejela junija.

Francoski minister za visoko šolstvo in raziskave Philippe Baptiste je marca v pismu francoskim univerzam zapisal, da se "številni znani raziskovalci že sprašujejo o svoji prihodnosti v ZDA; seveda bi jih radi sprejeli določeno število".

Manjše naložbe v znanost

Glavni izziv pri novačenju ameriških znanstvenikov pa ostajajo naložbe v univerze in raziskovalne centre, kjer Evropa že desetletja zaostaja za ZDA. Francoski raziskovalci in sindikati so redno opozarjali na razmeroma nizke plače v sektorju ter negotove pogodbe. Naložbe v znanost so v ZDA, vključno s partnerstvi med zasebnim in javnim sektorjem, večje kot v Evropi, tam so znanstveni raziskovalci v povprečju tudi boljše plačani kot v Franciji.

Z načrti Francije in Unije se strinja tudi prihodnji kancler Friedrich Merz, ki je prejšnji mesec dejal, da "ameriška vlada proti univerzam v ZDA uporablja grobo silo, tako da se raziskovalci iz Amerike zdaj obračajo na Evropo – to je za nas velika priložnost".