Policijska vozila na aveniji Elizejske poljane, kjer so oblasti prepovedale proteste. Foto: Reuters

Do okoli poldneva je policija v Parizu aretirala 31 ljudi, 15 drugih pa bo moralo plačati kazen, ker so protestirali na prepovedanih krajih.

Zaradi nemirov na preteklih protestih, ko je v Parizu zagorelo v eni izmed bančnih poslovalnic, pri čemer je bilo lažje poškodovanih 11 ljudi, med njimi dva policista, so namreč oblasti prepovedale shode na Elizejskih poljanah, ob Slavoloku zmage ter pred predsedniško palačo in parlamentom. Po mestu se je tako začelo več posameznih protestov. Med drugim se je več sto protestnikov zbralo v bližini Montmartra na severu mesta.

Čas za ogorčenje, sporočajo protestniki. Foto: Reuters

V Parizu in drugih mestih je prišlo do občasnih spopadov med protestniki in policijo. V glavnem mestu so bili protesti večinoma mirni, pozno popoldne pa je policija izstrelila solzivec na protestnike blizu bulevarja Strasbourg. Spopadi so se zgodili tudi v Lillu na severu države in Toulousu in Montepllierju na jugu. Ni poročil o poškodovanih.

Tokrat vojska nadzira javne zgradbe in druga javna mesta, s čimer je razbremenila policijo, ki se lahko osredotoči na morebitne izgrede med protesti. Pojavljajo se sicer pomisleki, kako bi se vojska odzvala ob morebitnih spopadih s protestniki.

Proteste so prepovedali tudi v središčih mest Toulouse, Bordeaux, Dijon, Renes in Nica. Več deset ljudi, ki v Nici niso upoštevali prepovedi, so hitro obdali policisti, ki so aretirali šest protestnikov. V okolici tega mesta med drugim vladajo poostreni ukrepi nadzora, saj bo tam francoski predsednik Emmanuel Macron v nedeljo zvečer sprejel kitajskega kolega Ši Džinpinga.

Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je notranje ministrstvo sporočilo, da se je po državi zbralo 8.300 ljudi, od tega 3.100 v glavnem mestu.

Protesti se nadaljujejo kljub številnim posvetom v okviru javne razprave, ki jo je Macron sredi januarja sprožil za pomiritev protestnikov, končala pa se je pred tednom dni. Gibanje se je začelo v znak protesta zaradi povišanja cen goriva, nato pa preraslo v upor proti vladnim politikam in Macronu, ki ga protestniki označujejo za predsednika bogatih.