Nemška gospodarska zgodba je praktično napisana in se glasi: konkurenčnost nemške industrije sta v zlati dobi med 2010 in 2020 poganjala poceni ruski plin in zmerne plače. Ruska agresija na Ukrajino in politični odziv nanjo sta to dokončno spremenila. Zdaj nemška vlada skozi energetsko politiko spodbuja spremembe v industriji, ki naj bi Nemčijo čez nekaj let znova postavile na zemljevid gospodarskih zmagovalcev.

Pot do tja pa je boleča. Poceni plina ni več, zanj je treba plačati vsaj dvakrat toliko kot pred vojno. Nemčija se je odrekla tudi stabilnemu viru elektrike iz jedrskih elektrarn in se začasno spet zanesla med drugim na termoelektrarne. Preobrazba skozi gradnjo obnovljivih virov in električnega omrežja do porabnikov poteka z veliko birokratskimi napori, nasprotovanji, dvomi.

Izvršni direktor drugega največjega kemijskega koncerna v državi Evonik, Christian Kullman, razmišlja: "Priča smo razmeram, v katerih zunanji dejavniki na nas močno vplivajo, nam celo škodijo. To posledično vodi v deindustrializacijo. In boli me, ko moram opazovati prve takšne znake tu, v Nemčiji …/../… Huje pa je, da smo imeli v zadnjih letih koristi od poceni ruskega plina in tega je konec. To je boleče uničilo poslovni model nemške ekonomije."

Evonik še vedno porablja mešanico energentov in se pripravlja na prihodnjo uporabo vodika. Podobno kot drugi največji nemški koncerni, vlaga tudi v tujini, v ZDA bo gradil najmodernejši obrat za proizvodnjo lipidov, ki jih prodaja farmacevtski industriji. Združene države so priljubljena destinacija za nemške tovarne, zlasti odkar je Bidnova administracija tam ponudila davčne in druge olajšave in je cena energentov nižja kot v Nemčiji.

Zadnji podatki kažejo tudi, da nemška podjetja pospešujejo vlaganja na Kitajsko, in to kljub političnim klicem k zmanjšanju odvisnosti od nje. Ne čudi, da so nemški avtomobilski proizvajalci kritični do napovedi Bruslja o začetku preiskave kitajskih subvencij za električna vozila. Nemci (vsaj na deklarativni ravni) nočejo pritiska na partnerje iz zanje morda najpomembnejšega avtomobilskega trga, čeprav jim Kitajska v Evropi pred nosom speljuje številne, zlasti mlade kupce.

Pet vodilnih nemških gospodarskih inštitutov je napoved nemške gospodarske rasti za letos popravilo občutno navzdol. Če so spomladi napovedovali 0,3-odstotno rast, zdaj predvidevajo krčenje v višini minus 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda. Italijansko gospodarstvo naj bi na drugi strani dosegalo rast, vendar z višjo inflacijo in mnogo večjim javnofinančnim primanjkljajem, zato se odgovori v Berlinu na vprašanje, ali je Nemčija evropski bolnik, pogosto končajo s primerjavo z Italijo.

Nemčija pričakuje rast v prihodnjem letu (1,3 odstotka bruto domačega proizvoda). Brezposelnost bo nizka, grozijo ji pomanjkanje delovne sile in politične negotovosti, povezane z energetskim prihodom. Inštituti vladi predlagajo, naj namesto delnih ukrepov uveljavi tržni mehanizem, to je ceno za izpuste ogljikovega dioksida v vseh segmentih, prevozu, ogrevanju, industriji.

Ranljivim gospodinjstvom naj pri plačevanju te cene izdatno pomaga. Po njihovem mnenju le tako lahko nastane predvidljivo okolje za vlagatelje, ki zdaj zaradi negotovosti zamikajo naložbe, čakajo ali dele proizvodnje selijo v tujino.

Inštituti omenjajo tudi nemške notranje politične negotovosti. Politika bi morala po njihovem bolj jasno voditi energetski prehod. Z desnega političnega pola je nevarnost, da se v Nemčiji ob pomanjkanju delavcev zmanjšuje pripravljenost na prihod tuje delovne sile, z levega pola pa je nevarnost blokade novih industrijskih vlaganj.