Razsodbo so spremljali tudi številni svojci žrtev. Foto: Reuters

Predsednik sodišča Carmel Agius je v odločitvi pojasnil, da je zahteva po vložitvi pritožbe pravno neutemeljena, saj "ne obstaja pravna podlaga v statutu ali pravilih MICT-ja, na podlagi katere bi se Karadžić lahko pritožil na pravnomočno obsodbo ali njen del".

Karadžićevi odvetniki so 28. marca vložili pritožbo na pravnomočno sodbo prizivnega senata sodišča v Haagu, ki je nekdanjemu predsedniku Republike srbske zaporno kazen zvišalo s 40 let na dosmrtni zapor "zaradi obsega in sistematične krutosti" njegovih zločinov.

Karadžić je v pritožbi skušal doseči, da bi sodišče znova preučilo dolžino kazni, pa tudi, da mu dodelijo novega pravnega svetovalca, kar je sodnik Agius zavrnil.

Karadžićev odvetnik Branislav Petronijević medtem še naprej upa, da bo lahko sprožil postopek revizije pravnomočne sodbe, potem ko bo zbral nova dejstva.

Karadžića prijeli leta 2008

Prizivni senat MICT-ja je potrdil skoraj vse elemente sodbe na prvi stopnji, ko je haaško sodišče za vojne zločine 24. marca 2016 odločilo, da je 73-letni Karadžić kriv v 10 od 11 točk obtožnice, in ga obsodilo na 40 let zapora.

Med drugim so ga obsodili zaradi genocida več kot 8.000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 in večletnega obleganja Sarajeva, kjer je bilo ubitih več kot 10.000 ljudi. Oprostilo pa ga je obtožbe zaradi genocida v sedmih občinah na zahodu BiH-a leta 1992.

Tudi prizivni senat je na podlagi pritožbe tožilstva odločil, da ni kriv za genocid v tem primeru.

Karadžić je sicer najvišji politik, ki mu je haaško sodišče, ki je po 24 letih decembra 2017 končalo delo, izreklo sodbo, potem ko je nekdanji srbski predsednik Slobodan Milošević umrl še pred koncem sojenja leta 2006.

Po 13 letih na begu so ga prijeli 21. julija 2008 v Beogradu, kjer je delal pod lažno identiteto kot zdravilec Dragan Dabić.

Srbske oblasti so ga izročile haaškemu sodišču, kjer se je sojenje začelo 26. oktobra 2009, končalo pa 7. oktobra 2014. Obe stranki sta se na sodbo pritožili leta 2016.