Protestniki, ki so prispeli v Zagreb organizirano z več avtobusi iz Pulja in z Reke, so z državnimi in sindikalnimi zastavami pozivali k odstopu uprave, podobno kot so to počeli prejšnjo teden med stavko v Pulju in na Reki. Foto: Reuters
Protestniki, ki so prispeli v Zagreb organizirano z več avtobusi iz Pulja in z Reke, so z državnimi in sindikalnimi zastavami pozivali k odstopu uprave, podobno kot so to počeli prejšnjo teden med stavko v Pulju in na Reki. Foto: Reuters
Protestniki so nosili številne transparente z napisi; Mrtev Uljanik, mrtva Pula, Uljanika ne damo in Plenki, reši nas. Mnogi delavci so pred novinarji govorili o težavah, s katerimi se spopadajo zaradi neizplačane plače ter zaradi negotove usode ladjedelnic. Foto: Reuters
Njihovi kolegi, ki niso prišli v Zagreb, so medtem nadaljevali s stavko na svojih delovnih mestih v ladjedelnicah v Pulju in na Reki. Foto: Reuters
Zaposlenim v Uljaniku, ki so protestno korakali skozi središče mesta, so se pridružili tudi člani njihovih družin. Foto: Reuters

Protestniki so nosili številne napise, med njimi Mrtev Uljanik, mrtva Pula, Uljanika ne damo, Nočemo na Irsko in Plenki, reši nas. Mnogi delavci so pred novinarji govorili o težavah, s katerimi se spopadajo zaradi neizplačane plače ter zaradi negotove usode ladjedelnic.

Iz podjetja Uljanik Group (v nadaljevanju Uljanik), ki ima že dalj časa težave s poslovanjem, so sporočili, da za nemoteno delovanje ladjedelnic za naslednja štiri meseca za gradnjo ladij, hladni pogon in izplačilo plač potrebuje 100 milijonov evrov, poroča HRT. Ker zaposleni v puljski ladjedelnici Uljanik in reškem 3. maju že drugi mesec niso dobili plač, so se odločili za stavko. Ta traja od srede, 22. avgusta, ko niso dobili julijske plače.

Predstavnik hrvaškega sindikata kovinarjev Đino Šverko je po srečanju v Banskih dvorih dejal, da so s pogovori delno zadovoljni, saj so dobili obljube o zagotovitvi plač do konca tedna. Povedal je, da bodo stavko nadaljevali, dokler delavcem julijskih plač ne bodo tudi nakazali.

Zamenjava uprave
Na sestanku s hrvaškim premierjem Andrejem Plenković so bili predstavniki sindikata jasni, da zahtevajo zamenjavo uprave. Še več, vlado so pozvali, naj se izreče o tem, "ali si sploh še želi imeti ledjedelništvo ali ne," je dejal za medije sindikalist Đino Šverko.

Dodal je, da je postopek prestrukturiranje skupine Uljanik odvisen od Evropske komisije, od strateških partnerjev in uprave. "Delavci upravi ne verjamejo več, zahtevajo njeno zamenjavo, saj ji ne zaupa niti vlada. Vlada ima v svojih rokah mehanizme, s katerimi lahko vpliva na spremembe uprave, in sicer prek nadzornega odbora, v katerem ima svoja predstavnika."

Kot rešitev iz trenutnega položaja, ki je nekatere delavce Uljanika potisnil na rob, saj nimajo denarja, da bi otrokom kupili potrebščine ob začetku šolskega leta, v sindikatu vidijo v najemu bančnega posojila.

Hrvaška vlada podpira ladjedelništvo
Minister za gospodarstvo Darko Horvat je po srečanju izrazil upanje, da bodo do konca tedna delavcem pri bankah zagotovili denar za plače. Novinarjem je dejal, da se intenzivno pogajajo z bankami o posojilu, s katerim bi do konca tedna zagotovili dve plači delavcem Uljanika. Ni želel odgovoriti na vprašanje, kdaj bodo lahko delavci Uljanika dobili julijsko plačo, je pa dejal, da bodo banke do konca dneva vladi predstavile svoje pogoje za posojilo.

Horvat je potrdil, da hrvaška vlada podpira obstoj ladjedelništva v Pulju in na Reki, a je obe ladjedelnici iz sestave skupine Uljanik treba prestrukturirati, da bosta trajnostno dobičkonosni. Kot je dejal, so udeleženci današnjega srečanja soglašali, da uspešnega prestrukturiranja ni mogoče opraviti z obstoječo upravo. Spomnil je, da rešitev za skupino Uljanik iščejo tudi v pogovorih z Evropsko komisijo, ki naj bi predvidoma septembra sporočila svojo oceno načrta prestrukturiranja obeh ladjedelnic.

Ob tem je predstavnik sindikata Đino Šverko spomnil, da nastalo stanje v podjetju ni nastalo samo do sebe in ni odvisno le od uprave, saj je "rezultat dela vseh vlad v zadnjih 25 letih. Skupina Uljanik ni prišla v zasebno last sama od sebe, ampak na podlagi odločitve vseh dozdajšnjih vlad. Vlada ima trenutno v lasti nekaj več 25 odstotkov Uljanika, zato ni izključeno le zasebno lastništvo, mogoč je tudi vstop države."