O demografskih vprašanjih so razpravljali voditelji držav, ki jih večinoma zaznamuje protipriseljenska politika. Foto: EPA
O demografskih vprašanjih so razpravljali voditelji držav, ki jih večinoma zaznamuje protipriseljenska politika. Foto: EPA

Na razpravi na Madžarskem se je sestala podobna zasedba voditeljev iz vzhodne Evrope, predvsem iz njenega višegrajskega dela, kot se je na strateškem forumu na Bledu na začetku meseca.

V Budimpešti tako o družinski politiki razpravljajo izključno politiki (moškega spola) iz Poljske, Češke, Srbije, Bosne in Hercegovine, Slovenije in ZDA, in sicer poljski in češki premier Mateusz Morawiecki in Andrej Babiš, srbski predsednik Aleksandar Vučić, srbski član predsedstva BiH-a Milorad Dodik, nekdanji ameriški podpredsednik Mike Pence in Janez Janša.

Premier Janša naj bi se po predhodnem dogovoru s predsednikom Borutom Pahorjem ta teden udeležil zasedanja Generalne skupščine ZN-a, a si je po poročanju Dela premislil. Udeležil se je Demografskega vrha v Budimpešti, v New York pa je šel Pahor.

Janša: Ni dežele, ki ne bi bila odvisna od demografskih vprašanj

Janša je srečanje označil za enega najpomembnejših dogodkov v razpravi o prihodnosti Evrope, saj da je demografija eno najpomembnejših vprašanj EU-ja.

"Vprašanja demografije so zaradi negativnih trendov eni izmed pomembnih problemov, ki stojijo pred celotno Evropo. Trenutno ni dežele na tam svetu, ki ne bi bila odvisna od demografskih vprašanj," je dejal Janša.

Slovenija je imela lani negativen naravni prirast, enako velja za druge evropske države. "Ko se v gospodarstvu trendi slabšajo, imamo takoj veliko kriznih sestankov. Ko pa imamo demografsko krizo in so demografske številke slabe, in to traja leta ali desetletja, pa tega skoraj nihče ne opazi," je dejal Janša.

Poudaril je, da potrebujemo pogumno družinsko politiko. Opozoril je, da tudi finančna vprašanja vplivajo na ustvarjanje družine, a je to le delček slike. "Ne moremo govoriti samo o gospodarskih okoliščinah za ustvarjanje družine, ampak na to vpliva tudi družinska politika posameznih držav," je dejal in opozoril, da je na slabšanje rodnosti vplivala tudi pandemija covida-19.

Janša na demografskem vrhu v Budimpešti

Janša: Otroci so srečnejši v močnih družbah

Mladim je treba olajšati ustvarjanje družine, ki jo je treba podpreti kot temeljno celico družbe, kajti "družina mora biti v ospredju, saj so družine jedro države in močne družbe". "V močnih družbah so tudi otroci srečnejši in imajo več možnosti za uspeh v svojem življenju. Torej moramo podpreti tako otroke kot družine," je dejal Janša. Dodal je, da je treba podpreti tako materinstvo kot očetovstvo.

Janša je pozdravil, da je Evropska komisija oblikovala portfelj za demografijo in demokracijo. "Še vedno čakamo na pogumne odločitve, da bo družina na prvem mestu," je dodal.

Demografskega vrha v Budimpešti se je udeležil tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, ki je sodeloval na panelu z naslovom Najboljše prakse na področju demografije in družinske politike.

Pence pozval vlade, naj "družine postavijo na prvo mesto"

Tudi madžarski premier Orban in nekdanji ameriški podpredsednik Pence sta na panelu poudarila pomen močne družine in družinskih vrednot, poroča AFP. "Da bi naša civilizacija uspela (...), mora biti naša prednostna naloga ohraniti in okrepiti družine, na katerih temeljijo naši narodi," je dejal Pence. "Močne družine tvorijo močne skupnosti, močne skupnosti pa močne narode," je dejal in vlade pozval, naj "družine postavijo na prvo mesto".

Orban: Madžarska se mora braniti "napadov zahodne levice"

"Medtem ko se nekatere civilizacije lahko razmnožujejo, pa Zahod preprosto ne želi preživeti," je medtem po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI dejal Orban. Nekateri po njegovem mnenju tega ne vidijo kot težavo in rešitev vidijo v migracijah.

Tisti, ki rešitev demografskega vprašanja vidijo v priseljevanju, zanemarjajo kulturni vidik migracij, je dejal Orban in poudaril pomen države, ki "ščiti družino, temelj preživetja naroda".

Pri tem je še dejal, da se mora Madžarska braniti ob "napadih zahodne levice", ki po njegovem mnenju skuša "relativizirati pojem družine, njeno orodje za to pa sta ideologija spolov in LGBTQ-lobi, ki napadata naše otroke", je dejal po poročanju AFP-ja.

Zasedanje Generalne skupščine ZN-a v New Yorku. Foto: EPA
Zasedanje Generalne skupščine ZN-a v New Yorku. Foto: EPA

Slovenija bo v New Yorku vložila dve resoluciji

Na zasedanju Generalne skupščine bosta Slovenijo medtem zastopala Borut Pahor in zunanji minister Anže Logar.

Med drugim Slovenija, zlasti v vlogi predsedujoče Svetu EU-ja, podpira zagotovitev ustreznega mehanizma za nadzor in poročanje o kršitvah človekovih pravic v Afganistanu. Skupaj z nekaterimi drugimi državami bo vložila dve resoluciji, in sicer za razglasitev pravice do zdravega življenjskega okolja na svetovni ravni in drugo proti diskriminaciji na podlagi starosti.

Če je vprašanje človekovih pravic v Afganistanu zanimivo tudi v kontekstu načina umika tujih sil iz te države in ključne ameriške vloge pri tem, je tudi obema pobudama težko odreči aktualnost in pomen, je za Televizijo Slovenija poročal Andrej Stopar. Povsem drugo vprašanje pa je, kako vse to uresničiti.

Ob robu dogajanja Generalne skupščine sta se sešla tudi visoki predstavnik EU-ja Josep Borrell in ameriški zunanji minister Antony Blinken. Blinken je skušal poudariti naklonjenost ZDA do Evropske unije in spomnil na uspešno poletno vrhunsko zasedanje, ki se ga je udeležil Biden.

Na skupščino OZN-a Pahor in Logar namesto Janše