Španska socialistična vlada premierja Pedra Sancheza se želi z rednimi tedenskimi sejami zunaj Madrida približati drugim španskim regijam. Prva tovrstna seja je potekala v Andaluziji, druga bo v Barceloni.

Zasedanje bo potekalo na prvo obletnico predčasnih regionalnih volitev v Kataloniji, ki jih je razpisala nekdanja španska vlada, potem ko je po enostranski razglasitvi neodvisnosti regije razpustila tamkajšnji parlament.

Civilnodružbeno gibanje Odbori za zaščito republike (CDR), ki zagovarja neodvisnost regije, je tako pozvalo k množičnim protestom in cestnim zaporam, s katerimi bi preprečili sejo vlade v Barceloni.

Protesti so napovedani tudi za druge dele Katalonije. V katalonski prestolnici bo za varnost skrbelo okoli 9.000 pripadnikov španskih in katalonskih varnostnih sil.

Katalonski zaporniki končali stavko ‒ sledi pritožba na ESČP

Med drugim protestniki nasprotujejo priporu več nekdanjih katalonskih političnih in civilnodružbenih voditeljev, ki jih januarja čaka sojenje zaradi njihove vloge pri izvedbi referenduma o neodvisnosti in razglasitve neodvisnosti. Prav danes so Jordi Sanchez, Jordi Turull, Josep Rull in Joaquim Forn končali gladovno stavko, ki so jo začeli pred več kot dvema tednoma.

Za gladovno stavko so se odločili, ker je ustavno sodišče blokiralo njihovo pritožbo na pripor in odpoklic s položaja regionalnih poslancev. Želeli so opozoriti, da špansko ustavno sodišče preprečuje, da bi njihovi pozivi proti zaporni kazni dosegli Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. O tem so s pismom opozorili tudi voditelje evropskih držav in Evropske unije.

"Odločitev o končanju gladovne stavke so sprejeli, ker menijo, da je bil dosežen njihov cilj, to je, da se je ustavno sodišče odzvalo na njihove pritožbe," je v Barceloni pojasnil njihov tiskovni predstavnik in napovedal, da se bodo zdaj obrnili na ESČP.

Začetek sojenja prihodnje leto

Skupno naj bi se sodni proces proti 18 katalonskim politikom začel v začetku prihodnjega leta. Špansko tožilstvo nekatere izmed politikov obtožuje upora in zahteva zaporne kazni do 25 let.

Nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont, ki se je oktobra lani zatekel v Belgijo, je prav tako obtožen upora, a mu ne nameravajo soditi v odsotnosti. Puigdemont je danes v Ženevi naznanil, da je skupaj še s petimi katalonskimi voditelji vložil pritožbo na odbor Združenih narodov za človekove pravice zaradi kršitev človekovih pravic v Madridu.

Zaostritev odnosov po obisku v Sloveniji

Španska vlada medtem v Katalonijo prihaja v času ponovne zaostritve odnosov med Madridom in Barcelono. Že v četrtek zvečer se bosta srečala španski premier Pedro Sanchez in katalonski predsednik Quim Torra. Odnosi med Španijo in Katalonijo so se po imenovanju obeh voditeljev nekoliko otoplili, v zadnjem času pa znova zaostrili.

Katalonski predsednik je Madrid vznemiril s pozivom Kataloncem, naj uberejo podobno pot v neodvisnost, kot jo je Slovenija. Španska vlada je ob tem poudarila, da je Torra "očitno pozabil na številne mrtve in ranjene v Sloveniji".

Za buren odziv španske vlade je Torra poskrbel tudi z obiskom v Sloveniji, kjer ga je na neuradnem srečanju sprejel predsednik republike Borut Pahor. O tem je Sanchez ob robu vrha v Bruslju pretekli teden govoril s slovenskim premierjem Marjanom Šarcem, ki je po srečanju izrazil obžalovanje spričo neenotnosti slovenske zunanje politike glede katalonskega vprašanja ter bil kritičen do Pahorja.