Rusija je ob meji z Ukrajino nakopičila svoje sile. Foto: Reuters
Rusija je ob meji z Ukrajino nakopičila svoje sile. Foto: Reuters

Lavrov je v pogovoru za rusko televizijo poudaril, da se Natova obrambna črta še naprej pomika proti vzhodu in se je zelo približala Ukrajini, ki po njegovih besedah ni pripravljena na vstop v zavezništvo in tudi "ne bi prispevala k okrepitvi Natove varnosti".

Ruski zunanji minister se je sicer zavzel za dobre, enakopravne in medsebojno spoštljive odnose z ZDA, a ob tem dodal, da Moskva ne želi ostati v položaju, "ko je njihova varnost vsakodnevno prekršena".

Rusija ves čas zavrača obtožbe ZDA, da se pripravlja na napad na Ukrajino, kjer je ob njeni meji nakopičila 120.000 vojakov.

"Ne želimo vojne, nikakor je ne potrebujemo," je dejal vodja ruskega sveta za nacionalno varnost Nikolaj Patrušev. "Celo Ukrajinci, vključno z uradniki, pravijo, da ne obstaja grožnja," je še poudaril.

Nato ne bo pošiljal vojakov v Ukrajino

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je zagotovil, da tudi v primeru ruske invazije na Ukrajino v to državo ne bodo poslali bojnih enot. "Bomo pa okrepili svojo prisotnost v vzhodnih članicah," je bil jasen.

"Nimamo načrtov pošiljati Natovih bojnih enot v Ukrajino," je v pogovoru za britanski BBC Jens Stoltenberg odgovoril na vprašanje, ali bo Nato v primeru ruske invazije v Ukrajino poslal svoje enote.

To, da bo napad na eno članico sprožil odziv vseh, velja le za članice Nata, ne pa za tesne partnerice, kot je Ukrajina, je še pojasnil.

Dodal je, da članice Nata pomagajo pri gradnji zmogljivosti ukrajinske obrambe, zagotavljajo tudi opremo in defenzivno orožje. "Okrepili smo tudi prisotnost v vzhodnih članicah in bomo to še storili, če bo treba," je še dejal generalni sekretar zavezništva.

Zahodne zaveznice se strinjajo z uravnoteženim pristopom

Povedal je, da je nedavno govoril z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, britanskim premierjem Borisom Johnsonom in predsednikom ZDA Joejem Bidnom. Strinjali so se, da je treba v odnosu do Rusije še naprej zasledovati "uravnotežen pristop" – na eni strani sporočati, da so pripravljeni podpreti Ukrajino in uvesti sankcije proti Rusiji, na drugi strani pa si še naprej prizadevati za politično rešitev.

Danske zračne enote in falkon F-16 na vajah v Litvi. Foto: EPA
Danske zračne enote in falkon F-16 na vajah v Litvi. Foto: EPA

London razmišlja o podvojitvi števila svojih vojakov

Britanski premier Johnson je medtem sporočil, da Združeno kraljestvo razmišlja, da bi Natu ponudila podvojitev števila svojih vojakov, nameščenih v Vzhodni Evropi. "Naše zaveznice v Natu bomo podprli na kopnem, v morju in v zraku," je povedal in dodal, da bi bilo to "jasno sporočilo Kremlju".

Združeno kraljestvo ima v Estoniji več kot 900 pripadnikov vojske, na Poljskem pa 150. V Ukrajini medtem več kot sto pripadnikov britanske vojske deluje v okviru misije, namenjene urjenju.

Britansko zunanje ministrstvo naj bi sicer že v ponedeljek v parlamentu predstavilo predlog strožjih sankcij proti ruskim strateškim in finančnim interesom, povezanim neposredno s Kremljem.