Kurz je na novinarski konferenci na Dunaju poudaril, da določitev o vstopu v pogajanja še ne pomeni, da se bodo ta gotovo končala s sklenitvijo koalicije. Posvaril je, da stranki začenjata zahteven proces. "Ne bo enostavno, saj so stališča Zelenih in ljudske stranke zelo različna," je dejal.

Ljudska stranka je pod vodstvom Sebastiana Kurza prepričljivo zmagala volitve, a za sestavo vlade potrebuje partnerja. Foto: EPA

Za sklenitev dogovora bo potrebna določena mera ustvarjalnosti
Kot je pojasnil, imajo Zeleni zelo izrazita stališča na področju okolja in podnebja, ki jih ÖVP včasih težko sprejme. Po drugi strani pa po njegovih besedah velja tudi obratno glede stališč, ki jih ljudska stranka zavzema glede migracij, varnosti in davčne politike. "Če nam bo uspelo oblikovati dogovor z Zelenimi, bo v vsakem primeru nujna določena mera ustvarjalnosti," je še dodal.

Potrdil je, da je pri odločitvi za vstop v pogajanja pridobil soglasno podporo strankarskih voditeljev tako na deželni kot zvezni ravni. Kako dolgo naj bi pogovori trajali, pušča Kurz odprto, meni pa, da proces "lahko traja tudi dlje". V nobenem primeru ne bodo vodili vzporednih koalicijskih pogajanj. Pogovori z Zelenimi bodo usmerjeni k cilju, dosledni, pošteni in spoštljivi, je zagotovil Kurz.

Glavne teme pogajanj migracije, izobraževanje, transparentnost in gospodarstvo
Pred njim je že v nedeljo prvi mož Zelenih Werner Kogler naznanil, da se je njegova stranka odločila za vstop v koalicijska pogajanja. Tudi on je ta korak označil za "tvegano dejanje". Stranki sta v petek končali pripravljalne pogovore, ki sta jih začeli sredi oktobra. Že med temi pogovori sta določili glavne teme koalicijskih pogajanj – migracije, izobraževanje, transparentnost, podnebno krizo in gospodarstvo.

Mogoč kompromis na področju migracij
Glede migracij imata sicer stranki različne poglede, a se kompromisi po ne zdijo izključeni. Enotni sta si namreč v stališču, da je treba najpomembnejša vprašanja s tega področja rešiti na ravni EU-ja. ÖVP v svojem volilnem programu izhaja iz tega, da se je treba boriti proti nezakonitim migracijam, reforma na ravni EU-ja pa bi morala biti usmerjena v zaščito zunanjih meja Unije, in ne več v porazdelitev beguncev. Tudi Zeleni imajo v svojem programu strinjanje z nadzorom meja na zunanjih mejah, kjer pa bi moralo biti mogoče vložiti prošnjo za azil.

Na področju podnebne krize si Zeleni želijo do podnebja prijazne in socialno pravične porazdelitve davčnih bremen, vključno z obveznostjo plačevanja izpustov ogljikovega dioksida. ÖVP davku na izpuste, denimo, nasprotuje. Glede gospodarstva sta tako Kurz kot Kogler že med pripravljalnimi pogovori spregovorila o morebitni slabitvi. Kurz je pri tem v ospredje postavil zlasti ohranitev delovnih mest, Kogler pa je poudaril nujnost ustreznega boja proti revščini.

Ljudska stranka dobila 37,5 odstotka, Zeleni pa 13,9
Zaradi afere Ibiza ima v prihajajočih koalicijskih pogajanjih pomembno težo tudi preglednost. Tako Kurz kot Kogler sta škandal navedla kot neposreden povod za prizadevanja za nove ukrepe proti korupciji v državi. ÖVP je na volitvah 29. septembra prejel največ glasov – 37,5 odstotka, zaradi česar je Kurz prejel nov mandat za sestavo vlade. Zeleni pa so se zmagovito vrnili v parlament s 13,9 odstotka glasov. Če bo strankama uspelo skleniti koalicijski dogovor, bodo Zeleni v Avstriji prvič vstopili v vlado na zvezni ravni.

Svobodnjaki so se umaknili v opozicijo
Avstrija je morala septembra na predčasne volitve zaradi razpada koalicije med ÖVP-jem in svobodnjaki (FPÖ) po aferi Ibiza, v katero se je ujel zdaj že nekdanji šef slednjih Heinz-Christian Strache. Svobodnjaki so na volitvah osvojili 16 odstotkov glasov, kar je skoraj deset odstotnih točk manj kot na zadnjih volitvah pred dvema letoma, zato so se umaknili v opozicijo.

Ljudska stranka in Zeleni se bodo pogajali o vladi