Premierka Giorgia Meloni si je ob prihodu na čelo italijanske vlade lani reformo volilnega sistema zadala kot eno od ključnih nalog njene vlade. Po njenih besedah je načrt "mati vseh reform", ki bi, če bo sprejet, prispeval k stabilnosti vlad.

"To se mi zdi mati vseh reform, ki jih je mogoče izvesti v Italiji, kajti če pogledamo nazaj, kaj se je zgodilo v Italiji in Evropi v zadnjih 20 letih … Imeli smo devet premierjev z 12 različnimi vladami, v Franciji pa medtem štiri predsednike in v Nemčiji tri kanclerje," je dejala Meloni.

Kot je dejala na petkovi novinarski konferenci, bi z njenim predlogom končali obdobje vlad, ki niso imele podpore volivcev in so "izvajale politike, za katere se državljani niso odločili".

V Italiji se je od konca druge svetovne vojne zvrstilo že skoraj 70 različnih vlad, kar je več kot dvakrat več kot v Veliki Britaniji ali Nemčiji. Vsi dosedanji poskusi za vzpostavitev robustnejšega in stabilnejšega političnega sistema so do zdaj propadli, nazadnje leta 2016.

Trenutno Italijani na volitvah volijo strankarske liste, predsednik vlade pa je nato izbran glede na rezultate volitev in sklepanja koalicijskih partnerstev med različnimi strankami.

Poleg neposredne izvolitve premierja predlog nove ureditve predvideva, da bi se premierjevi listi zagotovilo najmanj 55 odstotkov sedežev v obeh domovih parlamenta, s čimer bi se zagotovila delujoča večina. Poleg tega bi imel predsednik vlade petletni mandat in hkrati tudi večje pristojnosti.

Če izvoljeni premier ne bi mogel nadaljevati delo, bi lahko predsednik države na čelo vlade ponovno imenoval le odhajajočega premierja ali pa izbral drugega poslanca, a samo iz vladajoče večine. Če takšna vlada ne bi dobila zaupnice, bi moral predsednik države razpustiti parlament in razpisati predčasne volitve.

Negotova pot volilnih sprememb

Pred Meloni je Italija imela tehnokratsko vlado, ki jo je vodil nekdanji predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, potem ko ga je predsednik države Sergio Mattarella leta 2021 zaprosil za vodenje vlade v času krize zaradi pandemije covida-19.

Predlog zakona bo zdaj poslan v parlament, kjer mora prestati zapleten postopek odobritve, zaradi česar še zdaleč ni gotovo, da bo sprejet v sedanji obliki. Vsaka sprememba ustave mora dobiti dvotretjinsko v obeh domovih parlamenta, kar pa bo glede na razdeljeno in neenotno naravo italijanske politike težko. Če predlog ne bo uspel po tej poti, lahko vlada razpiše referendum in o njem odločajo volivci.

Italijanska opozicija je predlog že označila za poskus odvračanja pozornosti od osnutka proračuna za leto 2024, v katerega naj bi bili vključeni varčevalni ukrepi, ki so v nasprotju z volilnimi obljubami koalicije.

Proti vladnemu načrtu sta se že izrekli glavni opozicijski stranki, Demokratska stranka in Gibanje pet zvezd. Vodja levosredinske Demokratske stranke Elly Schlein je opozorila, da so vladni načrti za neposredno izvolitev premierja nevarni. "Gre za nevarno reformo, ki slabi parlament in omejuje pristojnosti predsednika republike," je prepričana.

Iz vrst opozicije je podporo reformi napovedala manjša sredinska stranka Viva nekdanjega premierja Mattea Renzija.