Madžarska: Spomin na odprtje meje in prebeg Vzhodnih Nemcev

"Vseevropski piknik" so 19. avgusta 1989 organizirale avstrijske in madžarske nevladne organizacije. Simbolični shod ob mejni ograji je kot priložnost za beg čez mejo izkoristilo 600 Vzhodnih Nemcev, ki so se zgnetli skozi lesena vrata in zbežali proti avstrijskemu mestu Sankt Margarethen, navaja Deutsche Welle.

"Piknik se je spremenil v največji beg iz Nemške demokratične republike od postavitve zidu leta 1961. Postal je svetovni dogodek, ki odraža vrednote solidarnosti, svobode in humane Evrope," je na slovesnosti ob 30. obletnici dejala nemška kanclerka Angela Merkel in se zahvalila Madžarski, da je takrat odprla svoje meje.

Madžarski premier Viktor Orban, ki je bil do Merklove v zadnjih letih večkrat kritičen zaradi njene migracijske politike, je v Šopronu izpostavil delo Merklove za poenotenje Evrope. Dejal je, da "jo madžarski narod visoko ceni". Vendar delo po njegovih besedah še ni končano. Treba ga je braniti znova in znova, od konflikta do konflikta. Pri tem je po navedbah nemške tiskovne agencije DPA mislil na migracijske tokove, ki jih sprožajo vojne in revščina in zaradi katerih je Madžarska na svojih mejah znova postavila ograje.

Nemška kanclerka in madžarski premier se srečujeta šele tretjič v zadnjih štirih letih. Foto: EPA
Nemška kanclerka in madžarski premier se srečujeta šele tretjič v zadnjih štirih letih. Foto: EPA

Orban: "Madžarska južna straža Nemčije"

Novinarji so Orbana povprašali tudi komentar dejstva, da je z Merklovo na slovesnosti ob podiranju ovir na mejah, medtem ko zdaj sam postavlja nove, da bi preprečil nezakonite migracije. A Orban je zavrnil kakršnekoli primerjave s tedanjimi in sedanjimi časi. Leta 1989 so zidove podirali, da bi ljudje lahko živeli v miru in varnosti, "nove pa gradimo natanko zato, da ohranimo mir in varnost v Evropi". Dejal je še, da so v skladu s schengenskim sporazumom "na nek način južna straža Nemčije".

Sedanja zunanja ministra Madžarske in Avstrije ob spomeniku, kjer sta 27. junija 1989 takratna ministra simbolično prerezala bodečo žico na meji. Foto: EPA
Sedanja zunanja ministra Madžarske in Avstrije ob spomeniku, kjer sta 27. junija 1989 takratna ministra simbolično prerezala bodečo žico na meji. Foto: EPA

Voditelja sta se uradno srečala prvič po juliju 2018, ko je Merklova Orbana neposredno obtožila, da s svojimi protimigrantskimi ukrepi ne spoštuje človečnosti. Tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert je tudi pred današnjim srečanjem priznal "razlike v mnenjih" med voditeljema o vprašanjih, kot je begunska politika, vendar je dejal, da bosta v ponedeljek razpravljala tudi o aktualnih vprašanjih.

Vseevropski piknik kot korak proti padcu zavese

Shod ob meji je bil eden izmed pomembnih korakov na poti do padca železne zavese in tudi komunizma v Vzhodni Evropi. "Šopron je primer tega, kaj lahko Evropejci dosežemo, če pogumno stojimo za svojimi skupnimi vrednotami," je povedala Merklova. "Vedno se moramo zavedati, da je naša narodna blaginja odvisna od evropske," je poudarila in pohvalila pogum in človečnost madžarskih mejnih stražarjev, da niso streljali na množico, ki je prešla mejo z Avstrijo.

Po šopronskem pikniku je do konca leta 1989 iz tedanje Nemške demokratične republike čez Madžarsko na Zahod prebegnilo okoli 50.000 ljudi. Takratna madžarska reformistična vlada je namreč 11. septembra istega leta odprla svoje meje z Avstrijo. 9. novembra je sledil zgodovinski padec Berlinskega zidu, leto pozneje pa sta se oktobra združili obe Nemčiji.