V zakonu so natančno določeni podnebni cilji le do leta 2030, ne pa tudi za pozneje, tudi ti pa po mnenju ustavnega sodišča ne zadostujejo.

Ustavno sodišče je tako v zgodovinski sodbi odločilo, da je pravica mladih do prihodnosti zaradi globalnega segrevanja in nezadostnega ukrepanja kršena že danes.

Odgovornost za prihodne generacije je v nemški ustavi od leta 1994. Ustavno sodišče je opomnilo, da so ustava in pariški podnebni dogovor politične odločitve in politična odgovornost in politike s sodbo na to opomnilo.

Tožbo je pred nemškim ustavnim sodiščem sprožila skupina mladih s pomočjo gibanja Fridays for future, Petki za prihodnost in okoljevarstvenih organizacij, ker so po nijhovih besedah podnebni cilji v zakonu o podnebnih spremembah premalo velikopotezni.

Sodišče: "Živimo na račun prihodnjih generacij"

Sodišče je z razsodbo ugotovilo, da v odnosu do okolja živimo na račun prihodnjih generacij. Podnebni cilji so natančno določeni do leta 2030, po tem pa vlada načrtov ne more pustiti odprtih. In tudi cilj znižanja segrevanja za dve stopinji Celzija do leta 2030 ob predvidenih ukrepih po mnenju sodišča ni dosegljiv.

"Oblasti morajo sorazmerno spoštovati pravice prebivalcev do leta 2030 in tudi po letu 2030. Uresničevati morajo sprejeta določila. Za dodatno znižanje izpustov toplogrednih plinov po letu 2031 ni ustreznih zakonskih določil," je povedal tiskovni predstavnik ustavnega sodišča Pascal Schellenberg.

Zato je sodišče vladi naložilo, da morajo v korist prihodnjih generacij do konca prihodnjega leta pomanjkljivosti v zakonu odpraviti. Tema bo zdaj v predvolilnem boju še pomembnejša, vodja Socialdemokratov in finančni minister je za neučinkovitost pri sprejemanju ukrepov za zaščito okolja že obtožil Krščanske demokrate in ministra za gospodarstvo Petra Altmeierja. A okolje je tema Zelenih, ki so že tako ali tako v vzponu.