Kot poroča Večernji list, v Molu niso želeli komentirati svoje odločitve o umiku iz postopka, čeprav so v Ženevi že dobili arbitražo proti Hrvaški v primeru Ine. Hrvaška je leta 2014 v Ženevi namreč sprožila arbitražni postopek zaradi upravljavskih pravic v Ini kot odgovor na madžarsko tožbo proti hrvaški vladi na mednarodnem sodišču za urejanje investicijskih sporov v Washingtonu iz leta 2013, a so arbitražni sodniki leta 2016 odločili v korist madžarski družbi.

Hrvaška prizadevanja so propadla, potem ko je hrvaško pravosodje razveljavilo postopek, med katerim so v sicer še nepravnomočni sodbi potrdili, da je nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader prejel deset milijonov evrov podkupnine od šefa Mola Zsolta Hernadija za prevzem upravljavskih pravic v Ini, čeprav Mol nima večinskega deleža v hrvaški družbi. Medtem so v Zagrebu začeli vnovični postopek proti Sanaderju in Hernadiju v primeru Ine.

Mol je s tožbo v Washingtonu nameraval zagotoviti, da bi arbitražno odločitev iz Ženeve potrdili v skladu z zakonodajo ZDA, še piše Večernji list. Dodaja, da je bila Molova lanska tožba v Washingtonu samo taktična poteza, da bi dodatno okrepili svoj položaj med arbitražnim postopkom iz leta 2013.

Zagrebški časopis se sprašuje, ali je tudi umik tožbe taktičen korak in ali se v ozadju morda pripravlja dogovor, ki bi preprečil še eno "hrvaško polomijo" v Washingtonu.

Umik madžarske tožbe umešča tudi v širši kontekst odnosov med Hrvaško in Madžarsko ter omenja "zanimivo naključje", da so 12. septembra poslanci HDZ-ja v Evropskem parlamentu podprli madžarskega premierja Viktorja Orbana. Budimpešta je zatem umaknila blokado hrvaškega vstopa v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter nato 24. septembra tudi tožbo v Washingtonu.