Volitve, ki so vsakih šest let, bi morale biti že marca, a so jih oblasti zaradi epidemije covida-19 prestavile za tri mesece. V nedeljo tako poteka prvi krog, drugi bo teden dni pozneje.

Prva so se volišča odprla v francoskem čezmorskem ozemlju Reunion. Zadnja pa se bodo ob 18. uri po tamkajšnjem času zaprla v čezmorskih ozemljih Gvadelupe in Martinik.

Napovedi izidov so zaradi zapletenega sistema težavne, se pa nakazujejo možnosti, da bi stranka skrajno desne političarke Marine Le Pen Nacionalni zbor lahko prvič osvojila zmago v eni od regij.

Če v prvem krogu določena lista osvoji več kot 50 odstotkov glasov, zasede četrtino sedežev v regionalnem svetu, preostali se po proporcionalnem sistemu porazdelijo med druge, ki so prejele vsaj pet odstotkov. V nasprotnem primeru je potreben drugi krog, v katerega se uvrstijo liste z najmanj desetimi odstotki glasov.

Zapleten volilni sistem

Prav zapleten volilni sistem je eden od razlogov, da so napovedi izidov težavne. K temu dodatno prispevata še običajno nizka volilna udeležba ter učinek taktičnega glasovanja, v okviru katerega se osrednje stranke po navadi združijo, da bi skrajni desnici preprečile zmago.

Glede na anketo agencij Ipsos in Sopra Steria kandidati skrajno desnega Nacionalnega zbora v prvem krogu vodijo v šestih od 13 regij, a bi lahko v drugem krogu v vseh izgubili, kot se je zgodilo že leta 2015.

Vendarle bi stranki tokrat lahko uspela osvojitev prve regije, in sicer Provansa–Alpe–Azurna obala, kjer njeno listo vodi Thierry Mariani. Oslabljeni stranki predsednika Emmanuela Macrona Naprej republika se obeta zmaga v največ eni regiji.

Rekordno nizka udeležba?

Volilna udeležba je bila do 17. ure po podatkih francoskega notranjega ministra 26,27 odstotka, kar nakazuje, da bi lahko na tokratnih volitvah dosegli rekordno nizko udeležbo. Skupno ima volilno pravico skoraj 46 milijonov ljudi.

Doslej so najnižjo volilno udeležbo v prvem krogu volitev v Franciji dosegli leta 2010. Takrat je bila udeležba do 17. ure 39,29 odstotka.