Izvršni direktor LKAB-a Jan Mostrom in švedska ministrica za energijo Ebba Busch. Foto: Reuters
Izvršni direktor LKAB-a Jan Mostrom in švedska ministrica za energijo Ebba Busch. Foto: Reuters

Redke zemlje so med drugim ključne za proizvodnjo številnih visokotehnoloških procesov in se uporabljajo tudi za baterije za električne avtomobile, vetrne turbine, prenosne elektronske naprave, mikrofone in zvočnike.

Redke zemlje so oksidi lantana in njemu sorodnih elementov.

Nahajališče, ki so ga odkrili poleg rudnika železove rude, po navedbah LKAB-a vsebuje več kot milijon ton redkih zemelj. "To je dobra novica ne le za LKAB, regijo in Švede, temveč tudi za Evropo in okolje," je v izjavi dejal izvršni direktor podjetja Jan Mostrom. "Lahko postane pomemben gradnik za proizvodnjo ključnih surovin, ki so absolutno potrebne za omogočanje zelenega prehoda," je dejal.

Da bi lahko nahajališče v celoti raziskali in preverili možnosti za dobičkonosno in trajnostno rudarjenje, bo sicer trajalo nekaj let, je opozoril Mostrom. Do začetka dejanskega rudarjenja bi lahko tako po njegovih besedah preteklo od 10 do 15 let.

Doslej v Evropi ni bilo rudarjenja redkih zemelj, zaradi česar je bila regija odvisna od uvoza. Povpraševanje po redkih zemljah se sicer iz leta v leto krepi zaradi spodbujanja električnih vozil in obnovljivih virov energije. Evropska komisija meni, da so redke zemlje med najbolj kritičnimi viri za regijo. Trenutno veliko večino redkih zemelj rudarijo na Kitajskem.

Švedska, ki je z novim letom prevzela predsedovanje Evropski uniji, je odkritje predstavila ob obisku delegacije Evropske komisije. Švedska ministrica za energijo Ebba Busch je ob tem poudarila nujnost zagotavljanja stabilnih virov redkih kovin, če se želi Unija odreči fosilnim gorivom in obenem doseči samozadostnost. "Elektrifikacija, samozadostnost Unije in neodvisnost od Rusije in Kitajske se bodo začele v rudniku," je poudarila.

Članice EU-ja in Evropski parlament so konec lanskega oktobra dosegli okvirni dogovor o strožjih standardih glede izpustov ogljikovega dioksida za nove avtomobile in kombije, na podlagi dogovora pa od leta 2035 v EU-ju sploh ne bo mogoče prodajati novih vozil z motorji na notranje izgorevanje. Ob predstavitvi dogovora so številni opozarjali, da bi lahko njegovo uresničitev preprečilo prav pomanjkanje surovin.