Jens Stoltenberg. Foto: EPA
Jens Stoltenberg. Foto: EPA

S tem se je odzval na pobudo Poljske, da bi v Ukrajino napotili mirovno misijo Nata, do katere je danes pomisleke izrazilo več članic zavezništva.

"Pozivamo Rusijo, predsednika Putina, k umiku svojih enot, vendar nimamo načrtov za napotitev Natovih enot v Ukrajino," je po izrednem zasedanju obrambnih ministrov zavezništva v Bruslju dejal Stoltenberg.

Tonin: Ukrajina brani "zahodnoevropske vrednote"

"Ukrajinci ne pričakujejo, da se bo zahodni svet boril namesto njih, pričakujejo pa, da jim bomo v materialnem smislu pomagali, ker se borijo tudi za zahodnoevropske vrednote," je povedal slovenski obrambni minister Matej Tonin za slovenske dopisnike v Bruslju po koncu zasedanja.

Tega, ali bo Slovenija Ukrajini ponudila dodatno pomoč v orožju in opremi, Tonin ni želel komentirati. Dejal je le, da Slovenija Ukrajini pomaga na različne načine, od humanitarne pomoči do oskrbe beguncev.

"Dogovorili smo se, da bomo po še naprej po svojih zmožnostih tehnično pomagali Ukrajini, da bomo enotno nastopali pri uveljavljanju sankcij in da smo dolžni storiti vse, da Rusi slišijo resnico," je povzel dopoldansko razpravo, ki je bila posvečena Ukrajini.

Kot je dodal, so obrambni ministri Nata zadolžili vojaške poveljnike, naj pripravijo načrte za krepitev vzhodnega krila zavezništva po invaziji Rusije v Ukrajino. "Na kopnem bi morala naša nova drža vključevati bistveno več sil v vzhodnem delu zavezništva, v višji pripravljenosti, z več vnaprej nameščene opreme in zalog," je dejal.

Nato "ne bo dopuščal nobenega napada na svoje ozemlje, Moskva o tem ne sme dvomiti", je ob koncu zasedanja dejal Stoltenberg in dodal, da je več sto tisoč vojakov v pripravljenosti, da branijo meje zavezništva.

V Natu zadržane do ideje o napotitvi mirovne misije v Ukrajino

Članice Nata so torej večinoma zadržane do napotitve mirovne misije Nata v Ukrajino, kar je ob obisku v Kijevu predlagal podpredsednik poljske vlade Jaroslaw Kaczynski.

Podpredsednik poljske vlade Kaczynski, ki je skupaj s premierji Slovenije, Poljske in Češke v torek v Kijevu obiskal ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, je ob obisku omenil, da bi morali v Ukrajino napotiti mirovno misijo Nata. "Menim, da je nujna mirovna misija zveze Nato ali morda neke širše mednarodne strukture, ki se bo lahko branila in delovala na ukrajinskem ozemlju," je dejal.

"Bojim se, da je še prezgodaj govoriti o tem," je dejala nizozemska obrambna ministrica Kajsa Ollongren. Po njenem prepričanju je treba najprej doseči ustavitev ognja in umik ruskih sil iz Ukrajine, med Ukrajino in Rusijo pa mora priti do neke vrste dogovora. Opozorila je, da pogovori še potekajo. Zelo težko si je predstavljati mirovno misijo glede na intenzivnost vojne in obleganja mest, je še pojasnila ob prihodu na izredno zasedanje obrambnih ministrov Nata.

Britanski obrambni minister Ben Wallace je menil, da bi bilo treba najprej pogledati podrobnosti, preden se sprejmejo kakršne koli odločitve.

Sorodna novica Slovaška odobrila vzpostavitev bojne skupine Nata, v njej tudi slovenski vojaki

Ukrajina ima pravico do obrambe in pomembno je, da se ji še naprej dobavlja orožje, vendar iz varnostnih razlogov ni primerno javno govoriti o njegovi dostavi, pa je izjavila kanadska obrambna ministrica Anita Anand.

Estonski obrambni minister Kalle Laanet je medtem dejal, da je mirovna misija "ena od možnosti in da moramo proučiti vse možnosti, ki lahko pomagajo Ukrajini". Vendar bi o tem moral odločati Varnostni svet Združenih narodov, kjer pa ima Rusija pravico veta.

Estonija poziva k vzpostavitvi območja prepovedi preletov

Laanet se je zavzel tudi za vzpostavitev območja prepovedi preletov nad Ukrajino, k čemur je večkrat pozval ukrajinski predsednik Zelenski. Da bi moral Nato zapreti zračni prostor nad Ukrajino, je večkrat poudaril tudi slovenski premier Janez Janša. "Vse te države, ki lahko nadzorujejo območje prepovedi preletov, morajo ukrepati," je dejal Laanet.

Nato sicer nasprotuje vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Ukrajino. Kot je nedavno pojasnil generalni sekretar zavezništva Stoltenberg, zveza Nato noče biti neposredno vpletena v vojno v Ukrajini, saj bi to lahko pomenilo še več ubitih civilistov. Ameriški predsednik Joe Biden pa je pred dnevi kot morebitno posledico prepovedi preletov opozoril tudi na možnost izbruha tretje svetovne vojne.

Sorodna novica Nato proti prepovedi preletov nad Ukrajino: "Pravilnost odločitve se bo, žal, izkazala pozneje"

ZDA: Podpiramo zmožnost Ukrajine za branjenje

Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je sicer ob prihodu na zasedanje znova poudaril, da zveza Nato podpira Ukrajino. "Ostajamo enotni v naši podpori Ukrajini," je dejal Austin ob prihodu v Bruselj. "Obsojamo neizzvano in neupravičeno invazijo Rusije. Podpiramo zmožnost Ukrajincev, da se branijo in jih bomo podpirali še naprej," je ameriški minister po poročanju Reutersa napovedal, da bodo članice še naprej dobavljale obrambno orožje Ukrajini. Dodal je, da je Natova obljuba o branjenju vseh zaveznic "železna".

Srečanje ministrov Nata je potekalo v razširjenem formatu s Finsko in Švedsko, ki nista članici Nata, vendar z zavezništvom tesno sodelujeta, ter Evropsko unijo, Gruzijo in Ukrajino. Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov je na srečanju sodeloval po videopovezavi.

Zelenski opustil idejo o članstvu Ukrajine v Natu

Nato članstvo v zavezništvu Ukrajini obljublja že od leta 2008. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je že prejšnji teden v intervjuju za ameriški ABC dejal, da so doumeli, da zavezništvo noče Ukrajine v svoje vrste. Treba je priznati, da se Ukrajina ne bo mogla včlaniti v zvezo Nato, je dejal. Zadovoljen sem, da naš narod začenja razumevati, da se moramo zanesti sami nase, je dodal.

Članstvo Ukrajine v Natu je medtem nesprejemljivo za Rusijo. Kremelj je danes sporočil, da je eden izmed možnih kompromisov v mirovnih pogajanjih med Moskvo in Kijevom vzpostavitev demilitarizirane Ukrajine z lastno vojsko po vzoru Avstrije ali Švedske.

V Natu spet izrekli nedvoumno podporo Ukrajini
Nato bo krepil svoje vzhodno krilo