"Sedimo v istem čolnu," je ob pogajanjih držav članic o novi sedemletni finančni perspektivi EU-ja za obdobje 2021–2027 dejal Kurz.

Po mnenju kanclerke se od obeh držav zdaj pričakuje več, a so možnosti omejene. Kurz pa je dodal, da je trenutni predlog Evropske komisije previsok. Merklova je, kot je dejala, kljub temu odprta za predloge. Predvsem je odvisno od tega, kam se bo stekel proračunski denar, je dodala.

Evropska komisija zahteva 1135 milijard, Nemčija bi le 1020
Evropska komisija je maja 2018 predlagala, da se v večletni proračun steče 1,11 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) sedemindvajseterice oziroma 1135 milijard evrov. Evropski parlament zahteva celo 1,3 odstotka. Nemčija in druge neto plačnice pa niso pripravljene dati več kot odstotek in vztrajajo pri znižanju obsega na 1020 milijard evrov, pri čemer želijo največje reze na področjih kohezijske politike in skupne kmetijske politike.

Merklova za obnovitev misije Sophia, Kurz proti
Se pa Kurz in Merklova nista strinjala glede obnovitve pomorske misije Sophia. Kurz je namreč opozoril, da z reševalno misijo ni mogoče preprečiti smrti migrantov v Sredozemskem morju. Merklova pa meni, da je bolje imeti "državno misijo" kot pa zasebne ladje, ki rešujejo ljudi.

V okviru evropske operacije proti tihotapcem ljudi so od leta 2015 rešili več tisoč migrantov. Od aprila lani EU v okviru operacije ni več aktiven s plovili v Sredozemskem morju, ampak le uri libijsko obalno stražo. Glavni razlog je bila blokada pri razporeditvi rešenih migrantov. Nedavno pa se je več politikov zavzelo za obnovitev operacije, v okviru katere bi nadzorovali tudi upoštevanje embarga na orožje, ki velja v Libiji.

Duda: EU se bo moral preoblikovati
Poljski predsednik Andrzej Duda je v Varšavi gostil francoskega predsednika Emmanuela Macrona. "Nobenega dvoma ni, da se bo moral EU preoblikovati. Odhod Velike Britanije iz EU-ja pomeni določen nov začetek. Vloge v EU-ju bo treba prerazporediti in znova zgraditi evropsko arhitekturo," je na novinarski konferenci s francoskim kolegom dejal poljski predsednik. Kot je poudaril, mora Unija postati učinkovit in privlačen mehanizem, tako da nihče ne bo želel oditi iz nje.

Macron: Obisk prelomnica v odnosih s Poljsko
Macron pa je dejal, da njegov obisk v Varšavi predstavlja prelomnico v odnosih s Poljsko. "Upam, da bo ta obisk, naše izmenjave, predstavljal resnično prelomnico v vlogi, ki jo lahko skupaj igramo za prihodnjo Evropo," je poudaril. Macron je Poljsko tudi pozval, naj okrepi dialog z Evropsko komisijo glede reforme pravosodnega sistema. "V duhu polne odprtosti, ki smo jo dolžni drug drugemu kot evropski partnerji, sem izrazil zaskrbljenost glede pravosodnih reform, ki se izvajajo. Želim si, da bi se dialog z Evropsko komisijo v prihodnjih tednih okrepil," je poudaril francoski predsednik.

Stranka Zakon in pravičnost tarča kritik zaradi pravosodne reforme
Poljska vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) od leta 2015, ko je prevzela oblast, izvaja reformo sodstva, ki po opozorilih EU-ja in drugih kritikov spodkopava pravno državo in ogroža demokracijo. Konec leta 2017 je Evropska komisija zaradi pravosodne reforme proti Poljski uvedla postopek, grozi ji tudi odvzem glasovalnih pravic v EU-ju. Desničarsko populistična PiS trdi, da se reforme spopadajo s korupcijo v pravosodnem sistemu, ki da je neučinkovit, skorumpiran in samovšečen relikt nekdanje komunistične države.