Kljub želji po povečanju števila vojakov Nemčija nima prostora za nove nabornike. Foto: EPA
Kljub želji po povečanju števila vojakov Nemčija nima prostora za nove nabornike. Foto: EPA

V Nemčiji so obvezno služenje vojaškega roka ukinili leta 2011, a sta od 26. februarja lani oboroževanje in vojaško usposabljanje pogosti temi. Komisarka za obrambo v nemškem parlamentu Eva Högl je že na začetku leta pozvala k razpravi o tem, koliko prisile je treba uvesti glede služenja vojaškega roka in koliko svobode.

Högl zdaj predlaga, da je treba mlade vabiti k vojaški službi. Uvedbo obveznega služenja vojaškega roka izključuje, bi pa lahko razmislili o uvedbi "leta služenja Nemčiji", je dejala. Razpravo o tem je že pred letom dni sprožil nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier.

Steinmeier je izrazil željo, da bi se čim več mladih ukvarjalo z vprašanjem, kaj lahko in želijo storiti za skupno dobro, in se zavzel za neko obliko socialnega leta, ko bi mladi pomagali pri delu s starejšimi, brezdomci, kar bi krepilo skupnost, meni Steinmeier. Dlje kot do razprave o tem ni prišlo.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je pred kratkim dejal, da je bila odprava služenja vojaškega roka napaka, saj da je treba povečati število pripadnikov Bundeswehra, kar bo težko dosegljivo. Nemška vojska trenutno šteje 183.000 vojakov, do leta 2031 jih želijo povečati za 20.000.

Hkrati Pistorius priznava, da okoliščine uvedbe obveznega služenja vojaškega roka ne dopuščajo. Obstoječe vojašnice so v slabem stanju, infrastruktura propada, za nabornike ni prostora, kljub 100 milijardam evrov, kolikor jih je nemška vlada vložila v obrambo.

Poleg tega za to tudi ni podpore v koaliciji – liberalni FDP se je že izrekel proti, tudi posamezniki iz stranke Zelenih. Obveznega služenja vojaškega roka, tudi po modelu, kot so ga uvedli na Švedskem in Norveškem, za zdaj ni v načrtu, a razprave o tem kažejo, da tudi Nemčija dejavno išče modele, kako več mladih spodbuditi k razmisleku o priključitvi k vojski.