Obtoženi Jens F. naj bi za Rusijo zbiral podatke o zgradbi nemškega parlamenta oziroma bundestaga v Berlinu. Foto: EPA
Obtoženi Jens F. naj bi za Rusijo zbiral podatke o zgradbi nemškega parlamenta oziroma bundestaga v Berlinu. Foto: EPA

Obtoženi je delal za podjetje, ki ga je bundestag večkrat najel za preverjanje električnih naprav, in je tako imel dostop do datotek s temi podatki, je sporočilo tožilstvo.

Jens F. podatke predal uslužbencu ruskega veleposlaništva v Berlinu, ki dela za GRU
Domnevno poleti leta 2017 se je moški, imenovan kot Jens F., "na lastno pobudo" odločil podatke predati ruski obveščevalni službi. "S tem namenom je pripravil nosilec podatkov z ustreznimi dokumenti v obliki PDF-formata in jih poslal uslužbencu ruskega veleposlaništva v Berlinu, ki v glavnem dela za rusko vojaško obveščevalno službo GRU," je v sporočilu, danes objavljenem na spletni strani, zapisalo nemško zvezno tožilstvo.

Ta vohunska afera ni prva v nemško-ruskih odnosih. Nemška stran, denimo, Rusijo obtožuje, da so njeni hekerji leta 2015 izvedli kibernetski napad na bundestag in urad nemške kanclerke Angele Merkel, kar pa v Moskvi zanikajo.

Odnosi med državama obremenjeni zaradi primera Navalni
Zadnji primer prihaja v občutljivem obdobju, ko so odnosi med državama močno obremenjeni zaradi dogajanja glede ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega. Ta se je po zastrupitvi z novičokom zdravil v Nemčiji, po vrnitvi v domovino januarja pa je končal v zaporu.

Kljub napetim odnosom Nemčija vztraja pri izgradnji plinovoda Severni tok 2, ki bo povezal državi. Iz Rusije naj bi v Nemčijo prek tega plinovoda letno dobavili 55 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina.