Solbergova želi Norveško voditi še vrsto let. Foto: Reuters

"To je zgodovinski dan," je Solbergova komentirala dogovor in poudarila, da je Norveška tako prvič po letu 1985 dobila večinsko vlado, ki je ne vodi levica.

Vlado Solbergove so doslej sestavljali njeni konservativci, desno populistična Napredna stranka in liberalci, z vstopom krščanskih demokratov pa je pridobila podporo osmih poslancev in ima zdaj z 88 poslanskimi sedeži večino v 169-članskem parlamentu.

S tem korakom naj bi Solbergova okrepila svoj položaj, ki ga zaseda od leta 2013; vnovič je bila izvoljena leta 2017. Pri tem naj bi računala na večjo stabilnost vlade in s tem lažji vnovični naskok na premierski stolček na volitvah leta 2021.

Premierka bo ohranila davčne olajšave za iskanje nafte. Foto: Reuters

Pravica do splava v pozni nosečnosti ostaja v veljavi

A vstop krščanskih demokratov v vlado ima svojo ceno. Solbergova je namreč popustila njihovim zahtevam po dopolnitvah zakonodaje o splavu. Nova vladna koalicija je tako pristala na odpravo pravice do t. i. selektivnega splava. Norvežanke so imele doslej v primeru večplodne nosečnosti pravico splaviti zarodek in s tem omejiti število rojenih otrok. Ni pa Solbergova izpolnila najbolj sporne zahteve krščanskih demokratov, tiste po ukinitvi pravice do splava v pozni nosečnosti, ki je zdaj mogoča v primerih, ko pri zarodku ugotovijo downov sindrom ali druge genetske napake.

Konservativna premierka je ob predstavitvi nove vlade napovedala, da se bo ta osredotočila na trajnostno družbo blaginje, boj proti podnebnim spremembam, nižanje davkov za majhna in srednje velika podjetja, krepitev pravic družin in otrok ter zagotovitev večje varnosti za vse.

Podpora naftni industriji

Pod novo vlado bo Norveška, ki je največja proizvajalka nafte in zemeljskega plina v zahodni Evropi, do leta 2021 nadaljevala vrtanje okoli Lofotskih otokov na Arktiki, ohranila bo tudi davčne olajšave za iskanje nafte. Naftna industrija zato novo vlado pozdravlja.