Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Predlog podžupana Paola Polidorija iz vrst Lige je v torek potrdila desnosredinska občinska uprava.

Opozicija je bila kritična že ob predstavitvi predloga, a občinski svet ne more vplivati na odločitve občinskega odbora. Kot je za Radio Slovenija poročala Špela Lenardič, so številni nad pogrevanjem boleče preteklosti ogorčeni.

V opoziciji so prepričani, da je nov občinski praznik, ki ga bodo zaznamovali 12. junija, odgovor na bližajočo se vrnitev Narodnega doma Slovencem. Tržaški desničarji temu še vedno nasprotujejo, župan pa je z novim praznikom pomiril strasti v koaliciji, dodaja tržaški občinski svetnik Igor Švab, ki opozarja, da so prioritete drugje.

12. junij bo Trst po novem zaznamoval kot dan osvoboditve izpod jugoslovanske zasedbe

"Ne se spravljati v analizo polpretekle zgodovine teh krajev, ki je že tako ali tako žalostna in tragična, ter spodbujati nestrpnosti, namesto da bi gledali, kako lahko rešujemo gospodarstvo in socialne težave," je dejal Švab.

Kritični tudi zgodovinarji

Pobudnik praznika Polidori očitke zavrača. "Ob 75-letnici osvoboditve smo želeli le uradno zaznamovati datum, ki smo se ga že do zdaj vsako leto spominjali," pravi.

"Leta 2015 je tedanji župan Roberto Cosolini, ki ni bil iz desnosredinskih vrst, z občinskimi sredstvi in pomočjo Združenja Istranov, v parku spomina na Sv. Justu postavil spominsko ploščo."

Do praznika, ki razdvaja in obuja bolečo preteklost, so kritični tudi v Slovenski kulturno-gospodarski zvezi (SKGZ) in domači zgodovinar Jože Pirjevec, ki meni, da odgovornost za nerazčiščene odnose med Slovenci in Italijani nosi tudi matična domovina.

"Vedno so bili nekako preveč tiho, preveč pozorni, preveč uslužni in videti je, da se lahko z narodom dela, kakor se hoče," je za Radio Slovenijo še povedal Pirjevec.

Pri SKGZ-ju, eni krovnih organizacij avtohtone slovenske narodne skupnosti v Italiji, pa so ocenili, da gre za praznik, ki razdvaja in obuja stare konflikte. Ob tem ugotavljajo, da je določena neprikrita nestrpnost do Slovencev v nekaterih krogih še vedno prisotna.

Ob tem so v SKGZ-ju še poudarili, da bi morale javne uprave, vsakič, ko se že nameravajo verodostojno ukvarjati z zgodovinskimi dejstvi v institucionalne namene, vselej izhajati iz skupnega poročila italijansko-slovenske komisije zgodovinarjev iz leta 2000, ki je med drugim ugotovila, da imajo različne duše Trsta skupne zgodovinske korenine, še danes pa jih ločuje več različnih spominov.

"V navdihu in stališčih občinskega praznika, ki ga je desnosredinska mestna skupščina sprejela na županov predlog, se večina avtohtone slovenske narodne skupnosti ne prepozna, zato imamo sedaj nov praznik, ki razdvaja občane, obuja stare konflikte, je izključujoč in zakrknjen, namerno spregleduje potrebe mladih ljudi po povezovanju in nadgradnji družbenih odnosov in ne upošteva možnosti nastavitve pluralne spominske pripadnosti mestu Trst," je zapisala predsednica SKGZ-ja Ksenija Dobrila.

MZZ: Zadeve ne komentiramo

Julija bodo s slovesno predajo Narodni dom v Trstu vrnili Slovencem

Z ministrstva za zunanje zadeve so sporočili, da ne komentirajo zgodovinsko pogojenih datumov kot novih praznikov, in dodali, da državi razvijata dobre sosedske odnose.

Pozneje so za STA pojasnili, da je odločitev tržaške občinske uprave samostojna odločitev tržaške občine. Tudi MZZ je ob tem omenil poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije kot dokument usklajenih strokovnih pogledov na zgodovino sosednjih evropskih narodov, ki ju druži skupna tragična zgodovina zadnjega stoletja.

V tem dokumentu je, kot navaja MZZ, omenjeno, da so jugoslovanski partizani kot del zavezniških sil iz Trsta izgnali nemškega okupatorja, ki je v času od kapitulacije Italije v Trstu postavil Rižarno, eno najzloglasnejših nacističnih taborišč. V poročilu je opisano tudi dejstvo, da so "Italiji naklonjeni prebivalci Julijske krajine jugoslovansko zasedbo doživljali kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ki jo je na Tržaškem, Goriškem in Koprskem spremljal val nasilja, ki se je odražal v aretaciji več tisoč ljudi, ki so nasprotovali jugoslovanskemu političnemu načrtu".

Na MZZ-ju so še poudarili, da ostajajo zavezani spoštovanju sožitja med narodoma ob meji, predvsem pa spoštovanju spomina in čustev obeh narodov.

"Osvoboditev izpod fašizma in nacizma, nazadnje pa tudi komunizma, je nesporna vrednota ne samo slovenskega, temveč tudi vseh evropskih narodov in je temelj EU-ja," so poudarili in dodali, da ima ob meji zgodovina vedno dve plati. "Ne gre za to, da naše poglede na zgodovino poenotimo, gre za to, da se med seboj spoštujemo in skupaj delujemo za prihodnost," je še poudaril MZZ.

V Trstu razburja dan osvoboditve izpod Jugoslavije