Ogenj je izbruhnil na prepovedanem območju v neposredni bližini nekdanje elektrarne, v kateri se je leta 1986 zgodila najhujša jedrska nesreča v zgodovini. "Imamo slabe novice: na območju požara je sevanje močno povečano ‒ kar za 16-krat," je po poročanju Guardiana dejal vodja ukrajinskih okoljskih inšpektorjev Jegor Firsov.

Gori še četrtina prvotnega požara
Požar se je razširil na območju, velikem sto hektarov. Požari na tem območju so sicer precej pogosti. Danes še vedno gori okoli 25 hektarjev gozda, potem ko se je konec tedna razširil na okoli sto hektarjev, so sporočili iz državne službe za izredne razmere.

Kijev je v Černobil poslal dve letali in helikopter, z ognjenimi zublji pa se je borilo okoli sto gasilcev. Požar so do nedelje zjutraj večinoma pogasili, a zaradi povečanega sevanja je bil dostop do nekaterih predelov otežen. Dodali pa so, da ljudje, ki živijo v bližini, niso v nevarnosti.

Spomin na leto 1986

26. aprila 1986 ob 1.23 zjutraj sta v Černobilu med varnostnim preizkusom odjeknili eksploziji in razdejali četrti reaktor elektrarne. Pri tem je v zraku nastal smrtonosen radioaktivni oblak, ki se je razširil nad vso Evropo. Poleg Ukrajine so radioaktivni delci močno prizadeli tudi Rusijo in Belorusijo. Še danes ljudje v 30-kilometrskem krogu okoli elektrarne ne smejo živeti. Točno število žrtev ostaja neznanka. Ob sami eksploziji sta umrla dva delavca, Sovjetska zveza pa je zatrjevala, da je zaradi posledic radiacije v naslednjih mesecih umrlo še 29 ljudi iz vrst delavcev tovarne in likvidatorjev. Po preiskavi ZN-a iz leta 2006 se je uradna številka neposrednih žrtev jedrske nesreče dvignila na 54. V naslednjih letih je zaradi posledic sevanja umrlo več tisoč ljudi, ocena poročila Zduženih narodov navaja med štiri in pet tisoč žrtev, medtem ko nekatere študije navajajo nekajkrat višje številke.

Trije drugi reaktorji so delali do leta 2000, ko so jih zaprli, leta 2016 pa so nad uničeni četrti reaktor namestili ogromno zaščitno kupolo.