Foto: EPA
Foto: EPA

"Naj poudarim, da sta edina druga svetovna voditelja, proti katerima je EU uvedel sankcije, sirski predsednik Bašar Al Asad in beloruski predsednik Aleksander Lukašenko," je dodal Borrell. Sankcije pomenijo, da bodo zamrznili njuno premoženje v tujini, ne pa tudi prepoved njunih potovanj v EU.

Borrell je pojasnil, da so sankcije uvedli proti vsem tistim, ki imajo pomembno ekonomsko vlogo pri podpiranju Putinovega režima. Med njimi so tudi poslanci dume. Po njegovem prepričanju bodo sankcije EU-ja v Rusiji povzročile dvig inflacije, zmanjšanje tujih naložb in zmanjšanje industrijske proizvodnje.

"Rusija mora spoznati, da bo izolirana v mednarodni skupnosti. Tukaj ne gre za Ukrajino, ne gre za Evropo, ampak za mednarodna pravila," je dodal. Borrell je še dejal, da se zavedajo, da bo Rusija v Varnostnem svetu Združenih narodov z vetom preprečila sprejetje resolucije, s katero bi ta organ obsodil napad na Ukrajino.

Dodal je, da je jasno, da je cilj Moskve v Kijevu nastaviti prorusko oblast. O morebitnem tretjem svežnju sankcij proti Rusiji se bodo dogovorili v prihodnjih dneh.

Kdo vse je na seznamu sankcionirah posameznikov in podjetij?

Na seznamu sankcioniranih sta največji ruski banki, državni Sberbank in VTB Bank, ki obvladujeta 70 odstotkov ruskega bančnega trga. Poleg njiju še Rossiya bank, ki jo obvladuje skupina sanktpeterburških tajkunov iz Putinovega kroga, Vnešeconom bank, ki igra pomembno vlogo pri servisiranju ruskega državnega dolga, Promsvjazbank, ki financira predvsem vojaške projekte, in še nekaj drugih bank.


Že nekaj let so na seznamu sankcij ruska energetska podjetja Lukoil, Rosneft in predvsem Gazprom. Ta je lastnik plinovoda Severni tok, vodi pa ga najtesnejši Putinov sodelavec Aleksej Miller, leta 2008 predviden celo za Putinovega naslednika na mestu predsednika Rusije. Nove sankcije vključujejo vojaško-obveščevalna podjetja: rusko državno podjetje JSC, ki proizvaja vojaško opremo, predvsem tanke, Korporacijo za taktične izstrelke, ki proizvaja rakete, in Agencijo za internetne raziskave, ki ima na skrbi proizvodnjo spletnih lažnih informacij za manipuliranje z javnim mnenjem.

Na seznamu sankcij so tudi vplivni posamezniki: obrambni minister Sergej Šojgu, eden ključnih Putinovih obrambno-varnostnih svetovalcev, šef kabineta Anton Vaino, Sergej Ivanov, sin nekdanjega vodje Putinovega kabineta in vicepremierja Sergeja Ivanova starejšega, šef že omenjene Promsvjazbanke Petr Fradkov, sin nekdanjega ruskega premierja in vodje zunanje obveščevalne službe Mihaila Fradkova, pa eden od šefov banke VTB Denis Bortnikov, čigar oče vodi tajno službo FSB, naslednico zloglasne KGB. Tu so še Putinov prijatelj, milijarder Genadij Timčenko, poslovnež Jurij Sljusar, eden najvplivnejših v vojaški industriji, ter najmlajši ruski milijarder in nekdanji Putinov zet Kiril Šamalov. (Vir: Aleš Malerič, TV Slovenija)

Logar: EU sprejel "najhujši paket sankcij" proti Rusiji

O sankcijah proti Putinu in Lavrovu je slovenski zunanji minister Anže Logar v TV Dnevniku povedal: "Kar se tiče uvrstitve predsednika Putina in zunanjega ministra Lavrova na seznam, lahko povem, da so uvrščeni v tem paketu, kar se tiče premoženjskega stanja, kar so podprle tudi vse države članice. S pravnim razumevanjem pa se je odprla tudi možnost uvedbe družinskih članov v naslednjih krogih sprejemanja teh sankcij."

"Danes smo sprejeli nov sveženj ukrepov, ki bo občutno prizadel tako rusko gospodarstvo kot oligarhe in posamezne osebe, ki so sodelovale pri agresiji," je po izrednem zasedanju zunanjih ministrov EU-ja dejal Logar. Sveženj obsega tako individualne kot tudi sektorske ukrepe. To je "najhujši paket sankcij, ki jih je EU kdaj koli sprejel proti kateri koli državi", je dejal v videoizjavi za slovenske novinarje.

Logar je ob tem pojasnil, da se v EU-ju usklajuje "še strožji paket, še z večjim vplivom na rusko gospodarstvo". Kaj konkretno bo v njem, za zdaj ni mogoče predvideti, je dejal.

Pogovori se bodo v naslednjih dneh nadaljevali z jasno željo po uskladitvi tretjega svežnja sankcij, ki bo nadgradil doslej sprejeta svežnja. Če bo doseženo soglasje, bo v tretjem svežnju tudi vprašanje SWIFT-a – če ne bo s preverbo podatkov ugotovljeno, da lahko mednarodna skupnost drugače doseže še resnejše gospodarske posledice za Rusijo, je pojasnil minister.

"Slovenija podpira stroge sankcije, ki imajo odvračalni učinek in ki bodo jasno povedale, da so tovrstna ravnanja nesprejemljiva," je zatrdil Logar.

Za zamrznitev premoženja Vladimirja Putina in Sergeja Lavrova v EU-ju se je odločilo tudi Združeno kraljestvo, pa tudi Kanada.

Tudi ZDA bodo sprejele sankcije proti Putinu

ZDA bodo, tako kot pred tem že Evropska unija in Združeno kraljestvo, zaradi ruskega napada na Ukrajino uvedle sankcije proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu, je sporočila tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki.

Sankcije bodo prizadele tudi druge člane ruskega vodstva, je napovedala. Dodala je, da je bila odločitev sprejeta v tesnem posvetovanju z zavezniki v EU-ju.

Po četrtkovem začetku ruske invazije na Ukrajino je ameriška vlada že uvedla daljnosežne sankcije, med drugim proti najpomembnejšim ruskim bankam in državnim podjetjem, ter nadzor izvoza visokotehnoloških izdelkov.

Odzivi na drugi sveženj sankcij Rusiji

Moskva: Odnosi z Zahodom blizu točke brez vrnitve

Odnosi med Moskvo in Zahodom se približujejo točki brez vrnitve, je opozorila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova. Kritično se je odzvala na sankcije Zahoda proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu ter jih označila za dokaz popolne nemoči zunanje politike Zahoda. "Dejstvo je, da smo blizu meje, kjer se začne točka brez vrnitve," je povedala Maria Zaharova. Sankcije Zahoda proti Putinu in Lavrovu so po njenih besedah "primer in dokaz popolne nemoči zunanje politike" Zahoda.

Potrjena dva svežnja sankcij

Voditelji EU-ja so predtem potrdili sankcije proti Rusiji, ki obsegajo finančni sektor, energetiko, promet, nadzor in financiranje izvora ter omejitve glede vizumske politike. "Pritisk na Rusijo se mora povečati," je zapisal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na Twitterju po današnjem pogovoru s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.

Voditelji se odločajo tudi o tem, ali Rusijo izključiti iz mednarodnega plačilnega sistema SWIFT, kar bi imelo hude posledice za mnogo gospodarstev. O tem se je v preteklih dneh večkrat ugibalo, vendar se niti ZDA niti EU v prvem svežnju sankcij niso odločili za to.

Države razdeljene glede izključitve Rusije iz SWIFT-a

Francoski finančni minister Bruno Le Maire je potrdil, da imajo nekatere države članice EU-ja zadržke pri izključitvi Rusije iz mednarodnega plačilnega sistema SWIFT, a Francija ni ena izmed njih. Evropska centralna banka naj bi po njegovih besedah v prihodnjih urah predstavila analizo, kaj bi pomenilo, če bi EU uporabil "finančno jedrsko orožje", kot ga je poimenoval. "Vse možnosti so na mizi," je dodal.

Izključitvi Rusije, ki je glede na število uporabnikov za ZDA druga največja sodelujoča država v SWIFT-u, sprva niso bili naklonjeni v Nemčiji. "Takšna poteza bi bila tehnično zelo kompleksna in bi močno vplivala na finančne plačilne transakcije v Nemčiji in transakcije nemških podjetij v poslovanju z Rusijo," je dejal tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Hebestreit.

Nemški minister za finance Christian Lindner je opozoril, da izključitev Rusije iz sistema SWIFT pomeni veliko tveganje, da bi Nemčija ostala brez ruskega plina in drugih surovin iz te države. Nato pa naj bi si Lindner premislil – prišla so poročila, da je tudi Nemčija "odprta za morebitno izključitev".

Sorodna novica GZS želi, da Slovenija ne podpre izključitve Rusije iz SWIFT-a

Poziv Ukrajine za izključitev Rusije iz združenja je komentiral tudi ameriški predsednik Joe Biden. "Možnost je vedno, a trenutno to ni poteza, ki ji je naklonjena preostala Evropa," je dejal. Po oceni ameriškega predsednika sicer trenutne sankcije Rusijo bolijo veliko bolj kot izključitev iz SWIFT-a. "Sankcije, ki smo jih uvedli, presegajo vse, kar je bilo kadar koli storjeno," je dejal.

Tisti, ki so pričakovali odločnejše sankcije EU-ja proti Rusiji, so nad odločitvijo razočarani. Med drugim se je nanjo odzval nekdanji predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. "V tej vojni je vse resnično: Putinova norost in krutost, ukrajinske žrtve, bombe, ki padajo na Kijev. Le vaše sankcije so namišljene," je zapisal na Twitterju.

Sankcije na petih področjih

Drugi sveženj sankcij, ki jih je proti Rusiji uvedla Evropska unija, med drugim vključuje finančne sankcije, ki prepovedujejo dostop ruskim bankam do evropskih finančnih trgov, usmerjene so v 70 odstotkov ruskega bančnega trga in ključna podjetja v državni lasti, vključno z obrambo.

Kdo so ruski oligarhi, ki jih bodo sankcije prizadele?

Sankcije so uperjene tudi v energetski sektor, ključno gospodarsko področje, ki še posebej koristi ruski državi. Prepoved izvoza bo prizadela naftni sektor, saj bo Rusiji onemogočila nadgradnjo rafinerij, je dejala predsednica Evropske komisije. EU tudi uvaja prepoved prodaje letal in opreme ruskim letalskim prevoznikom, je pojasnila. Poleg tega naj bi Rusiji omejili dostop do ključnih tehnologij, kot so polprevodniki ali najsodobnejša programska oprema. Omejitev glede vizumske politike pa pomeni, da ruski diplomati in poslovneži ne bodo več imeli privilegiranega dostopa do Evropske unije.

"Smo bolj kot kdaj koli prej enotni in odločni," je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Putin skuša vnovič s silo risati zemljevide Evrope. "Mora mu spodleteti in mu bo spodletelo," je zatrdila.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je ob tem še dejal, da so se prek videopovezave pogovarjali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. "To je bil trenutek velike resnosti, dostojanstva, hladnih glav. Dal nam je odkrito sporočilo v zelo težkih in bolečih okoliščinah, ki se jih vsi zavedamo," je pogovor opisal Michel. Zelenski je Zahodu očital, da je v boju proti Rusiji Ukrajina ostala sama.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Rusijo začasno izključili iz Sveta Evrope

Italijanski zunanji minister Luigi Di Maio je sporočil, da je Svet Evrope začasno izključil Rusijo. Svet Evrope je največja evropska organizacija, ima 47 članic in je bil po drugi svetovni vojni oblikovan za zaščito človekovih pravic in vladavine prava. Svetu trenutno predseduje Italija.

OECD končal proces pristopanja Rusije

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je končala proces približevanja Rusije tej organizaciji. Ta proces je bil od leta 2014 zadržan. Rusije ne bodo več vabili na ministrska zasedanja, OECD pa bo zaprl svojo pisarno v Moskvi.

Srbija podpira celovitost Ukrajine, a ne namerava uvesti sankcij proti Rusiji

Srbija v celoti podpira ozemeljsko celovitost Ukrajine, vendar ne namerava uvesti sankcij proti Rusiji, pri čemer se sklicuje na nacionalne interese in strahove pred ruskim diplomatskim odzivom, je sporočil srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Srbski predsednik je po seji sveta za nacionalno varnost posredoval sklepe, v katerih poudarja, da Srbija svojo politiko opira na mednarodno pravo in v celoti podpira ozemeljsko celovitost Ukrajine. Dodal je, da bo Srbija, kar se zadeva sankcije, ravnala izključno glede na lastne interese.

Vučić, ki ga aprila čakajo splošne volitve, se je tako ustavil pri uvedbi sankcij proti Rusiji, pri čemer se je skliceval na nacionalne interese in strahove pred ruskim diplomatskim odzivom. Rusija namreč nadzira naftno industrijo te balkanske države in ima pravico veta, ki učinkovito preprečuje priznanje Kosova v Združenih narodih.

Ši se je pogovarjal s Putinom

Kitajski predsednik Ši je za kitajsko državno televizijo CCTV poudaril, da so se "razmere v vzhodni Ukrajini hitro spremenile in da Kitajska zavzema stališče, naj Rusija in Ukrajina medsebojne spore rešita s pogajanji", navaja AFP. Po poročanju kitajskih medijev je Ši v pogovoru s Putinom dejal, da je treba "opustiti miselnost hladne vojne, spoštovati utemeljene varnostne interese vseh držav in skozi pogajanja oblikovati uravnotežen, učinkovit in trajnosten evropski varnostni mehanizem".

Putin naj bi Šiju predstavil razloge za začetek ruske "posebne vojaške operacije" in dejal, da sta Nato in ZDA "predolgo ignorirala ruske razumne varnostne pomisleke". Dodal je, da naj bi bila Rusija pripravljena na pogovore, če bodo ukrajinske sile položile orožje. Ši je po navedbah kitajskih medijev dejal še, da je Kitajska "pripravljena sodelovati z vsemi stranmi v mednarodni skupnosti pri zagovarjanju skupnega, celovitega, sodelovalnega in trajnostnega varnostnega koncepta z Združenimi narodi v središču".

Peking se je vnovič izrekel proti sankcijam, ki se uvajajo proti Moskvi po ruski invaziji na Ukrajino. "Ponovno poudarjam, da sankcije nikoli niso bile učinkovit način reševanja težav," je danes dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Vang Venbin. "Upamo, da bodo vse udeležene strani težave rešile z dialogom in pogajanji," je dodal Vang. Peking se je že pred začetkom ruske invazije v četrtek izrekel proti možnosti povračilnih sankcij. Na kitajskem zunanjem ministrstvu so v sredo sporočili, da so ZDA od leta 2011 uvedle več kot 100 sankcij proti Rusiji, in se ob tem vprašali, ali so te ameriške sankcije rešile kakšno težavo.

Turčija ne bo zaprla Bosporske ožine in ožine v Dardanelah za ruske ladje

Ankara je potrdila, da je prejela uradno prošnjo Ukrajine za prepoved prečenja ožin za ruske ladje. Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je dejal, da ima v skladu z mednarodnim pravom Moskva pod določenimi pogoji vedno pravico do prečenja ožin, četudi so strateške vodne povezave prekinjene, poroča RT. Kot je pojasnil, ima Turčija v skladu z dogovorom iz Montreuxa iz leta 1936 pravico, da prepove prečenje, a omenjena konvencija vsebuje tudi določilo, da imajo ladje držav, ki so v vojni, pravico, da se vrnejo v svoje baze.

Stopar: Če Rusija sprosti rezerve v dolarjih, bo to močno vplivalo na svetovne trge

Dopisnik RTV Slovenija iz Washingtona, v preteklosti pa tudi iz Rusije, Andrej Stopar je v oddaji Vojna v Ukrajini dejal, da v ZDA vsi menijo, da bodo sankcije postopne in da se bodo stopnjevale. "Pomembno je, da Biden ni podprl izključitve Rusije iz sistema SWIFT. Druga stvar, ki je pomembna srednjeročno: Rusija ima izjemno veliko rezerv v tujih valutah, in sicer v dolarjih. Če se bo odločila sprostiti te rezerve hitro in jih pretopiti recimo v zlato ali kakšno drugo valuto, bo to izjemno vplivalo na dolar. In ker je dolar glavna menjalna valuta, bo to močno vplivalo na svetovne trge. Na to se moramo pripraviti. Tudi Kitajska ima veliko rezerv v dolarjih in ima načrte s Tajvanom. Nekateri vidijo vzporednico. Tako dobimo dve zgodbi, ki lahko izjemno destabilizirata svet."