Slavje v taboru konservativcev. Foto: Reuters

Na prejšnjih volitvah oktobra 2017 je za Ljudsko stranko glasovalo 31,5 odstotka volivcev. Po novem bo imela v 183-članskem parlamentu 71 poslancev, kar je devet več kot do zdaj.

V stranki že praznujejo "zgodovinski dan". "Danes je dan Sebastiana Kurza in ljudske stranke, nato je na vrsti predsednik države, nato pa bodo pogovori. Nato bomo videli, s kom bi bilo najbolje sestaviti vlado," je pred množico navdušenih privržencev povedal generalni sekretar ÖVP-ja Karl Nehammer.

Oglasil se je tudi najverjetnejši mandatar za sestavo nove vlade, 33-letni Kurz, ki je dejal: "Zmanjkuje mi besed, pa sem redko brez besed." Zahvalil se je tudi članom svoje stranke. Napovedal je, da se bodo o oblikovanju koalicije pogovarjali z vsemi parlamentarnimi strankami. Povedal je tudi, da je današnji dan zgodovinski za ÖVP, ki še nikoli ni zmagal
s tolikšno prednostjo. Dodal je, da je "prevzet" in da ni pričakoval takšnega uspeha.

Socialdemokrati še ne želijo govoriti o koaliciji

Drugi so socialdemokrati (SPÖ) z 22,6 odstotka, kar je slabši izid kot na prejšnjih volitvah, na katerih so dobili 26,9 odstotka glasov. V novem sklicu parlamenta bodo imeli glede na delne izide 41 poslancev, do zdaj pa so jih imeli 52.

"Danes sta dva jasna zmagovalca, Zeleni in ÖVP, to je treba priznati," je povedal vodja poslanske skupine SPÖ-ja Thomas Drozda. "Danes je volilni večer, in ne večer za koalicijska pogajanja," je dodal. Prav tako ni pojasnil, ali bo njegova stranka sodelovala v pogajanjih.

Kurz je glas oddal v spremstvu partnerice Susanne Thier. Foto: Reuters

Svobodnjaki se vidijo v opoziciji

Še večjo izgubo so utrpeli svobodnjaki (FPÖ), ki jim vzporedne volitve napovedujejo od 16 do 17 odstotkov podpore. Na volitvah pred dvema letoma je zanje glasovalo 26 odstotkov volivcev. Po novem bodo imeli v parlamentu 21 poslancev manj, in sicer 30. Svobodnjaki se po hudem porazu vidijo v opoziciji, je dejal generalni sekretar stranke Harald Vilimsky. "Po mojem mnenju to ni jasen mandat za nadaljevanje koalicije," je dejal.

V parlament so se uvrstili tudi Zeleni na četrtem mestu, zbrali so 13 odstotkov glasov (27 poslancev), liberalni Neos (Nova Avstrija in liberalni forum) pa je peti s 7,8 odstotka. Te stranke se bodo uvrstile v parlament, drugi so ostali daleč zadaj.

Zeleni: Politika ÖVP-ja se mora spremeniti

Tabor Zelenih je preplavilo veselje, saj so se v parlament uvrstili znova po dveh letih. ÖVP in Zeleni bi v 183-članskem parlamentu imeli 98 poslancev in že se pojavljajo ugibanja, da bi bila to najboljša koalicijska kombinacija. A vodja Zelenih Werner Kogler je sporočil, da bodo o koalicijskem sodelovanju z ljudsko stranko razmislili zgolj v primeru radikalne spremembe glede na usmeritev vlade ÖVP-ja in FPÖ-ja, in sicer predvsem na področjih okolja in boja proti revščini. "Potrebujemo znak preobrata," je poudaril.

Volilna udeležba je bila 76,2-odstotna, kar je nekoliko manj kot leta 2017, ko je na volišča prišlo 80 odstotkov volivcev.

Ljudska stranka zmagovalka volitev

Koga si bo izbral Kurz?

Ta izid Kurzu daje več možnosti, s kom naj oblikuje novo vladno koalicijo. Za sklenitev koalicije se nakazujejo štiri možnosti, in sicer koalicija med ÖVP-jem, Zelenimi in Neosom, ponovitev koalicije med ÖVP-jem in FPÖ-jem ali velika koalicija med ÖVP-jem in SPÖ-jem ter manjšinska vlada. Najmanj možnosti naj bi imeli velika koalicija in manjšinska vlada.

Ponovni vstop Zelenih v parlament naj bi tudi omogočil, da bo imela slovenska avtohtona narodna skupnost v Avstriji v parlamentu znova svojega predstavnika. Koroška Slovenka Olga Voglauer na ravni dežele avstrijske Koroške kandidira na listi Zelenih na prvem mestu in na sedmem mestu na zvezni ravni.

Vodja socialdemokratov Pamela Rendi-Wagner se veseli. Foto: Reuters

Glas so čez dan oddali vsi vodilni kandidati glavnih strank. Nekdanji kancler in vodja ljudske stranke (ÖVP) Sebastian Kurz je ob oddaji glasu poudaril, da je njihov cilj preprečiti koalicijo proti njim. "Naš najpomembnejši cilj volitev je, da ne bi bilo večine proti nam," je pred voliščem na Dunaju dejal Kurz. S kom bi sam najraje oblikoval koalicijo po volitvah, ni povedal. Izrazil pa je željo, da bi volilno pravico izkoristilo čim več Avstrijcev in Avstrijk.

Volitev se je v avstrijski prestolnici udeležil tudi predsednik države Alexander Van der Bellen, ki je ob tem dejal, da pri oblikovanju prihodnje koalicije ne bo izvajal časovnega pritiska.

Ustanovna seja novega avstrijskega parlamenta bo predvidoma 23. oktobra.

Sebastian Kurz – fenomen evropske politike

Kurz bo tako najverjetneje prejel mandat za sestavo nove vlade. Rodil se je 27. avgusta 1986 na Dunaju učiteljici in inženirju. Po odlično opravljeni maturi se je vpisal na študij prava, a ga ni končal. Že med študijem je prevzel vodenje podmladka ljudske stranke.

Leta 2013 je kot najmlajši zunanji minister v zgodovini Avstrije prevzel vodenje zunanjega ministrstva. Takrat je bil tudi najmlajši vodja diplomacije v EU-ju. Član avstrijske vlade je sicer bil že od leta 2011. Pri 24 letih je Kurz namreč postal državni sekretar za integracije in je takrat veljal za najmlajšega člana kake avstrijske vlade.

Leta 2017 je sklenil koalicijo s svobodnjaki (FPÖ). Ko je prevzel kanclerski položaj, je bil star 31 let, s čimer je postal najmlajši premier katere izmed držav EU-ja. Znan je po svojem nasprotovanju jedrskemu orožju, trdemu stališču do migracij in znižanju socialnih podpor za priseljence, tudi tiste iz držav EU-ja.

Uradni izidi bodo znani v prihodnjih dneh. Foto: EPA

Afera Ibiza Kurzu ni škodovala, svobodnjakom pač

Predčasne parlamentarne volitve so potekale, potem ko je po aferi Ibiza padla vlada konservativcev in svobodnjakov. Nemški mediji so namreč maja objavili videoposnetek, na katerem je vodja skrajno desnih svobodnjakov (FPO) Heinz-Christian Strache pred volitvami leta 2017 na Ibizi domnevni nečakinji ruskega oligarha ponujal državne pogodbe v zameno za njene naložbe v Avstriji v znesku več sto milijonov evrov. Ženska je pri tem priznala, da je denar sumljivega izvora.

Strache je po aferi odstopil, Kurz je napovedal predčasne volitve, parlament pa mu je izglasoval nezaupnico. Na začetku junija je nato za čas do predčasnih volitev prisegla vlada pod vodstvom Brigitte Bierlein.