Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel sta od ZDA in Danske zahtevala pojasnila glede domnevnega vohunjenja. "Če so informacije resnične, je to nesprejemljivo med zavezniki, še manj pa med evropskimi zavezniki in partnerji," je na novinarski konferenci po skupnem zasedanju nemške in francoske vlade povedal Macron.

Poudaril je pomen zaupanja med Evropejci in Američani in dodal, da med njimi ni prostora za sumničenje: "Zato pričakujemo popolno jasnost. Zahtevali smo, da naši danski in ameriški partnerji zagotovijo vse informacije o teh odkritjih in preteklih dejstvih. Pričakujemo odgovore."

Z njim se je strinjala tudi nemška kanclerka. Povedala je, da je pomirjena, ker sta danska vlada in obrambna ministrica Trine Bramsen jasno sporočili, kaj menita o tem. "To je dober temelj za razjasnitev dejstev in dobro izhodišče za vzpostavitev odnosov, ki resnično temeljijo na medsebojnem zaupanju," je poudarila Angela Merkel.

Danske oblasti še brez komentarja

Sorodna novica Danski obveščevalci Američanom pomagali vohuniti za evropskimi voditelji

Po navedbah danskega radia DR je ameriška varnostna agencija (NSA) prek danskih internetnih povezav med letoma 2012 in 2014 vohunila za vodilnimi politiki in uradniki iz Nemčije, Švedske, Norveške in Francije. NSA naj bi v ta namen izkoristil sodelovanje na področju prisluškovanja z dansko vojaško obveščevalno službo FE, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Danske oblasti poročanja medijev niso želele komentirati. Za zdaj še ni jasno, ali je Danska ZDA dovolila, da s svojim nadzornim sistemom vohunijo za omenjenimi državami. Po poročanju DR-a naj bi bila danska obrambna ministrica Trine Bramsen, ki je vodenje ministrstva za obrambo prevzela leta 2019, avgusta lani seznanjena z zadevo. Pred tem je za DR dejala, da je "sistematično prisluškovanje tesnih zaveznikov nesprejemljivo". To je poudarila tudi v odzivu za nemške medije, pri čemer konkretnega primera ni želela komentirati. Se pa danska vlada distancira od tovrstnih dejavnosti. Poročanja medijev prav tako ni želela komentirati danska vojaška obveščevalna služba.

DR je omenjene navedbe razkril po preiskavi, ki jo je opravil skupaj z več mediji, švedsko televizijsko postajo SVT, norveško NRK, nemškimi mediji NDR, WDR in Süddeutsche Zeitung ter francoskim časopisom Le Monde. Po navedbah DR-a so bili med tistimi, za katerimi je vohunil NSA, nemška kanclerka Merkel in takratna nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier ter vodja nemške opozicije Peer Steinbrück. NSA je dostopal do kratkih besedilnih sporočil SMS, telefonskih klicev in opravil na spletu, vključno z iskanjem, klepetom in storitvami za sporočanje, je še poročal DR.

Tukaj ne gre za prijateljstvo, ne gre za moralno-etične zadržke

Po navedbah DR-a je bilo vohunjenje podrobno opisano v tajnem, internem poročilu delovne skupine FE s kodnim imenom Operacija Dunhammer. Vodstvo FE-ja je bilo s tem seznanjeno maja 2015. DR je še poročal, da so informacije prihajale iz devetih različnih virov, ki so imeli dostop do tajnih informacij FE-ja, in navedel, da je njihova razkritja neodvisno potrdilo več virov.

Če bodo navedbe DR-a in drugih medijev potrjene, se je ameriško vohunjenje dogajalo med afero Snowden in po njej leta 2013. Takrat je nekdanji pogodbenik NSA-ja Edward Snowden razkril na tisoče tajnih dokumentov, ki so razkrili obsežen nadzor ZDA, vzpostavljen po terorističnih napadih 11. septembra 2001. Ti dokumenti so med drugim razkrili, da je ameriška vlada vohunila za lastnimi državljani in imela po vsem svetu razvejano prisluškovanje. Med drugim so prisluškovali prenosnemu telefonu nemške kanclerke Merkel.

V Nemčiji predsednik preiskovalne parlamentarne komisije za NSA Patrick Sensburg (CDU) v odzivu ni bil presenečen nad razkritji. Kot je dejal po poročanju nemškega Deutsche Welleja, so tovrstna prisluškovanja običajna praksa: "Treba je razumeti obveščevalne službe. Tukaj ne gre za prijateljstvo. Ne gre za moralno-etične zadržke. Gre za uveljavitev interesov." Steinbrück je za nemške medije potrdil, da je za prisluškovanje izvedel šele iz medijev in da je to s "političnega vidika škandal".

Preveriti, ali je šlo za napako ali zmoto

Tudi nemška vlada ni bila seznanjena, da so iz Danske vohunili za njenimi vodilnimi predstavniki. "Zadeva vaše preiskave je kanclerki znana šele po vašem vprašanju," povedal tiskovni predstavnik nemške vlade. Tudi zdajšnji nemški predsednik Steinmeier je dejal, da do zdaj ni bil seznanjen s prisluškovanjem iz Danske.

Za Berlinom so se odzvali tudi v Franciji. Kot je sporočila francoska vlada, so navedbe o ameriškem vohunjenju za vodilnimi politiki v Evropi ob pomoči Danske zelo resne, če se potrdijo. "To je zelo resno. Preveriti moramo, ali so naši partnerji v EU-ju, Danci, v svojem sodelovanju z ameriškimi službami naredili napako ali zmoto," je za francoski radio dejal francoski državni sekretar za evropske zadeve Clement Beaune. Dodal je, da bi bilo prav tako zelo resno, če se bo izkazalo, da je Washington vohunil za voditelji EU-ja.

Švedski obrambni minister Peter Hultqvist in norveški obrambni minister Frank Bakke-Jensen pa sta od danskih oblasti zahtevala pojasnila. Dodala sta, da sta o tem z dansko obrambno ministrico govorila že pretekli teden, poročajo tuje tiskovne agencije.