Hrvaški novinarji so pred leti že protestirali zaradi cenzure in zahtevali več medijske svobode. Foto: EPA

Podatke o številu tožb je zbralo Hrvaško novinarsko društvo (HND), ki je vprašalnik poslalo na naslove 90 medijev na Hrvaškem. Dobili so odgovore iz 18 medijev in pri tem ugotovili, da poteka 1.163 sojenj proti medijem in novinarjem.

Postopki potekajo proti večini vodilnih časnikov in portalov, a tudi proti nekaterim krajevnim časopisom in hrvaški tiskovni agenciji Hina. Največ tožb je vloženih proti Hanza media, ki je izdajatelj Jutarnjega lista, Globusa in Slobodne Dalmacije. Skupaj so jih našteli 459. Sledi izdajatelj Večernjega lista in 24 sata, Styria, s 420 tožbami.

Vodstvo HRT-ja vložilo 33 tožb proti lastnim novinarjem

Kot posebej vznemirjajoče so izpostavili obnašanje vodstva hrvaške radiotelevizije (HRT), ki je sprožilo 33 tožb proti lastnim novinarjem, a tudi proti novinarjem drugih medijev in članom HND-ja zaradi prispevkov, v katerih so kritizirali delovanje tega javnega medija. Skupno v teh tožbah zahtevajo nekaj manj kot 2,2 milijona kun (297.000 evrov) odškodnine. "Javni medij, ki bi moral varovati medijske svoboščine, je postal glavni akter za utišanje novinarjev," je opozorila podpredsednica HND-ja Slavica Lukić.

V HND-ju še menijo, da del odgovornosti za tožbe HRT-ja nosi tudi hrvaška vlada, ki dopušča takšno obnašanje uprave medija, ki se financira z javnim denarjem.

"Tožbe za duševne bolečine so postale biznis"

Novinar portala index.hr Ilko Ćimić je na omizju z naslovom Novinarstvo na sodišču, ki je potekalo v sredo v Novinarskem domu v Zagrebu, ocenil, da obstajajo tri temeljne vrste tožb proti novinarjem ‒ grožnja med novinarsko preiskavo kakšnega izmed primerov, maščevalne tožbe in neuresničene grožnje s tožbami. Vse so usmerjene proti svobodnemu in preiskovalnemu novinarstvu ter spodbujajo avtocenzuro, meni Ćimić. Kot je dodal, tožbe tudi razkrivajo, da je hrvaško pravosodje "rakava rana hrvaške družbe".

Glavni urednik Večernjega lista Dražen Klarić je dejal, da so tožbe za "duševne bolečine" postale "biznis", ki ga uporabljajo številne javne osebe na Hrvaškem, ne samo iz politike.

Omizja se je udeležil tudi generalni sekretar evropske novinarske zveze (EFJ) Ricardo Gutierrez, ki je podprl hrvaške novinarje v boju proti paradoksalnim in neutemeljenim tožbam. Povedal je, da so problem s tožbami zaznali tudi mednarodni strokovnjaki. Ocenil je, da na Hrvaškem zlorabljajo zakon o medijih ter da ni zagotovljene uredniške in novinarske svobode.

HND je na koncu prebral tudi svoja priporočila glede tožb. Napovedali so, da si bodo prizadevali za dekriminalizacijo kaznivih dejanj proti časti in ugledu. Ocenjujejo, da bi morale zadostovati objave popravkov, odgovorov in opravičil, odstranitev spornih prispevkov in ugotavljanje neresničnosti medijskih navedb ter podobne oblike odprave nepremoženjske škode. Denarna odškodnina bi veljala samo v izjemnih primerih.