Rusija je imela precej težav z dobavo električne energije na Krimskem polotoku. Že lani so v omejeni zmogljivosti zagnali elektrarni v Sevastopolu in Simferopolu, ki sta začeli delovati v polni zmogljivosti. "Danes smo naredili nov pomemben korak v krepitvi energetske varnosti polotoka Krim in tudi cele Rusije, tudi za razvoj gospodarstva in infrastrukture v regiji," je dejal Putin na odprtju elektrarne.

V Rusiji današnji dan praznujejo kot dan ponovne združitve Krima z Rusijo, na polotoku je dela prost dan. V prestolnici polotoka Simferopol visijo ruske zastave in plakati z napisi "Pet let od vrnitve Krima domovini".

Rusija si je Krimski polotok priključila 18. marca 2014, dva dni po za mednarodno skupnost spornem referendumu. Do zapleta je prišlo po protestnih v Ukrajini, ki so odnesli proruskega predsednika Viktorja Janukoviča, oblast pa je prevzela prozahodna opozicija.

Po ruski priključitvi Krima so na vzhodu Ukrajine izbruhnili tudi oboroženi spopadi med proruskimi skrajneži in ukrajinsko vojsko, v katerih je bilo ubitih najmanj 13.000 ljudi.

EU ne priznava priključitve Krimskega polotoka

Priključitve Krima pa ne priznavajo ne v Kijevu ne na Zahodu, kjer so proti Rusiji uvedli številne sankcije. Zveza Nato in EU sta ob peti obletnici priključitve ukrajinskega polotoka Rusiji pozvala Moskvo, naj spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine in ji vrne zasedeno ozemlje.

EU ne bo priznal priključitve Krima in še naprej obsoja kršitev mednarodnega prava, je sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini.

Nato je ob obletnici ruske priključitve Krima opozoril, da kršitev ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti pomeni "resno kršitev mednarodnega prava in velik izziv evroatlantski varnosti". Predstavniki vseh držav članic zavezništva so poudarili, da ne priznavajo tega dejanja Rusije.

V Natu so izpostavili tudi zaskrbljenost zaradi poročil o kršitvah človekovih pravic Ukrajincev, krimskih Tatarov in drugih predstavnikov tamkajšnjih skupnosti. "Med temi kršitvami so zunajsodni uboji, ugrabitve, izginotja, nasilje, arbitrarna pridržanja in mučenje. Kljub ukazu meddržavnega sodišča iz leta 2017 je tatarski medžlis, samoupravno telo krimskih Tatarov, preganjan in prepovedan v lastni domovini."

Ob tem so pozvali Moskvo, naj izpusti vse politične zapornike in talce ter mednarodnim opazovalcem omogoči dostop na Krim, izrazili pa so tudi zaskrbljenost zaradi kopičenja ruskih sil na zlasti črnomorskem območju.