V Morii na Lezbosu je več kot 10.000 prebežnikov, kar trikratno presega zmogljivosti taborišča. Na Samosu je v taborišču po ocenah celo sedemkrat več ljudi od zmogljivosti centra. Foto: Reuters

"Otroke so v taboriščih pogrizli škorpijoni, kače in podgane, več sto ljudi uporablja en sam tuš, pomanjkanje hrane pa je postalo že norma … " je katastrofalne razmere opisala Sophie McCann iz organizacije Zdravniki brez meja. Po njenih besedah so v prenaseljenih egejskih taboriščih razmere, ki že predstavljajo humanitarno katastrofo, poroča Guardian.

"Raven človeškega trpljenja je neopisljiva. Trudim se najti prave besede, saj nobena ne more opisati čiste bede in nečloveških okoliščin," je dodala McCAnnova. Odkar je Evropska unija leta 2016 s Turčijo dosegla dogovor o zajezitvi toka prebežnikov v Evropo, so znova zelo dejavni tihotapci, ki prebežnike s čolni prevažajo na grške otoke.

Tretjina prebežnikov mladoletnih

Julija in avgusta je na primer na grške obale prišlo več kot 13.000 ljudi, prihodi pa se nadaljujejo tudi v septembru, kar je sprožilo bojazni, da v Evropi prihaja do nove begunske krize, čeprav so številke bistveno manjše od tistih izpred treh let, ko se je na dan na grških obalah izkrcalo tudi po 2.000 ljudi. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce ob tem poroča, da vsaj tretjino prebežnikov, ki so prišli v zadnjem obdobju, predstavljajo mladoletniki brez spremstva.

"Vse se je zgodilo tako hitro in humanitarne organizacije se stežka spopadajo s tem. Še posebej skrb vzbujajoče so razmere na otokih. Veliko je otrok. Oblasti iščejo le kratkoročne rešitve, kot so na primer selitve nekaterih na celino, ampak, kaj bo pa pozimi," je poudarila Sofia Malmqvist iz Mednarodne zveze društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca.

V Turčiji skoraj štiri milijone prebežnikov iz Sirije

Turčija je država, ki gosti največje število beguncev. Skoraj štiri milijone jih je iz Sirije. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v zadnjem času večkrat opozoril, da bo Ankara prisiljena odpreti meje, če ne bo dobila dovolj mednarodne pomoči in podpore za načrte o vzpostavitvi t. i. varnostnega območja na severu Sirije. Turška vlada pravi, da je prejela le del obljubljenih sredstev iz dogovora z EU-jem. Po besedah Erdogana bi z varnostnim območjem preprečili tudi morebiten prihod novih beguncev iz sirske pokrajine Idlib.

V državah članicah EU-ja poudarjajo, da je nujno, da se Ankara drži sklenjenega dogovora. Nova grška vlada je podobnega mnenja kot Nemčija in del rešitve vidi v tem, da se večje število prosilcev za azil iz Grčije vrne v Turčijo.