Rusija je sicer pred pogovorom Merklovo in Macrona pozvala, naj uporabita svoj vpliv in odvrneta Ukrajino od provokacij na frontni črti v separatistični pokrajini Donbas na vzhodu Ukrajine.

Razmere na območju so že dalj časa napete, poročajo o nasilju med proruskimi separatisti in ukrajinsko vojsko na frontni črti, Rusija pa je na meji z Ukrajino in na Krimu okrepila svoje čete. Obe strani se medsebojno obtožujeta za incidente.

Mednarodna skupnost je vse bolj zaskrbljena nad nasiljem v Donbasu. Samo letos je bilo kljub vsaj na papirju veljavni prekinitvi ognja na vzhodu Ukrajine ubitih skoraj 60 ljudi.

Zelenski je na srečanju z Merklovo in Macronom izrazil pripravljenost na pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, na katerih bi sodelovala tudi voditelja Nemčije in Francije. Poleg omenjenih držav sta nato Rusijo k umiku vojakov pri ukrajinski meji in na Krimu pozvali tudi Poljska in Litva.

Zelenski je predtem zatrdil, da je skušal po telefonu govoriti s Putinom, a ta klica ne želi sprejeti. Kremelj te navedbe zanika, govorec Dmitrij Peskov pa sporoča, da sta svetovalca obeh predsednikov v stalnem stiku.

Zelenski: Srečanje Putin – Biden bi "marsikaj razrešilo"

Ukrajinski predsednik je med obiskom Macrona v Parizu še dejal, da bi ločeno srečanje med Putinom in ameriškim predsednikom Joejem Bidnom lahko "razrešilo nekaj stvari".

Finska in Avstrija sta medtem že izrazili pripravljenost gostiti vrh. Biden je Putinu njuno prvo srečanje "v tretji državi" poleti v Evropi predlagal v torkovem telefonskem pogovoru v želji, da bi se pogovorila o naraščanju napetosti med Rusijo in Ukrajino ter umirila napetosti med Moskvo in Washingtonom.

Kremelj je Bidnovo pobudo za prvo srečanje predsednikov sprva pozdravil, ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je danes sporočil, da vabilo preučujejo v kontekstu nedavnih dogodkov.

Rusija izganja ameriške diplomate, veleposlanika pošilja v Washington

ZDA so v četrtek sprejele več sankcij proti Rusiji zaradi njenih "zlonamernih dejanj", med katerimi so vpletanje v ameriške volitve, kibernetski napad v ZDA, "okupacija" Krima, delovanje v Ukrajini, zastrupitev vladnega kritika Alekseja Navalnega itd.

Rusija je vse očitke zanikala. V petek so uvedli več povračilnih sankcij in zagrozili, da jih bodo sprejeli še več, če ZDA ne bodo spremenile "protiruske" smeri in se umaknile od konfrontacij.

Sorodna novica ZDA zaradi "zlonamernih dejanj" uvedle več sankcij proti Rusiji

Ruski zunanji minister Lavrov je sporočil, da bodo recipročno z ameriškimi sankcijami izgnali deset ameriških diplomatov.

Na "resne posvete" v domovino so napotili tudi ameriškega veleposlanika v Moskvi Johna Sullivana.

Sprejeli so tudi več drugih ukrepov, med drugim so osmim ameriškim uradnikom – pravosodnemu ministru ZDA Merricku Garlandu, ministru za domovinsko varnost Alejandru Mayorkasu, direktorju FBI-ja Christopherju Wrayu, nacionalni direktorici za obveščevalne dejavnosti Avril Haines in direktorici Sveta Bele hiše za notranjo politiko Susan Rice – prepovedali vstop v državo. Prekinili so tudi dejavnosti ameriških skladov in nevladnih organizacij, ki se vpletajo v notranje zadeve Rusije.

"Imamo možnosti, da ZDA gospodarsko prizadenemo, če bo Washington nadaljeval spiralo sankcij," so še sporočili z zunanjega ministrstva.

Izgon petih poljskih diplomatov

Rusija je izgnala tudi pet poljskih diplomatov, potem ko je Poljska izgnala tri ruske predstavnike, ki naj bi "izvajali dejavnosti za spodkopavanje Poljske".