Če bo šlo vse po načrtih, naj bi minischengen treh držav zaživel leta 2023.

Na današnjem forumu naj bi začrtali nadaljnjo pot za prostotrgovinsko in poslovno območje med omenjenimi tremi državami ter podrobneje predstavili vizijo bolj politično in gospodarsko integrirane regije. V okviru tega je trojica voditeljev danes tudi podpisala tri pomembne dokumente, ki se nanašajo na trgovino, delovna dovoljenja in obojestransko podporo v primeru požarov, poplav in drugih nesreč. Foto: EPA
Na današnjem forumu naj bi začrtali nadaljnjo pot za prostotrgovinsko in poslovno območje med omenjenimi tremi državami ter podrobneje predstavili vizijo bolj politično in gospodarsko integrirane regije. V okviru tega je trojica voditeljev danes tudi podpisala tri pomembne dokumente, ki se nanašajo na trgovino, delovna dovoljenja in obojestransko podporo v primeru požarov, poplav in drugih nesreč. Foto: EPA

Trojica je sodelovala na gospodarskem forumu o regionalnem sodelovanju v Skopju.

Cilj pobude, ki se po novem imenuje Open Balkan, je po besedah Vučića predvsem olajšati življenje državljanom in dvigniti njihovo življenjsko raven. Kot je poudaril, pobuda ni na noben način usmerjena proti komur koli in bo vsem le koristila. Če bo njena izvedba uspešna, od 1. januarja 2023 za državljane Srbije, Severne Makedonije in Albanije ne bo več mej, je napovedal po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug.

Po besedah srbskega predsednika je trojica voditeljev pobudo že v samem začetku pred dvema letoma razumela kot "pogled v prihodnost", ki bo spremenila odnose na Balkanu – še posebej med tistimi, ki si, tako kot Srbija in Albanija, v preteklosti "niso bili ravno blizu". V zadnjih letih se je med trojico voditeljev po njegovih besedah razvilo "iskreno medsebojno zaupanje".

Albanski premier Edi Rama je v nagovoru ob odprtju foruma poudaril, da je omenjena pobuda strateškega pomena za Albanijo, a obenem nujna za celotno območje, če se želi gospodarsko razvijati in iti naprej, ne pa ostati "ujetnica preteklosti". Kot je zatrdil, ne gre za "ekskluzivo", ampak projekt, ki se mu lahko pridružijo vse države, če to želijo. Zahodnemu Balkanu je sporočil, da je skrajni čas, da prenehajo drug drugemu obračati hrbet, kot so to počeli 500 let, in namesto tega pogledajo, kaj lahko pridobijo drug od drugega z medsebojnim sodelovanjem po vzoru EU-ja. "In ko se bo regija vključila v EU, bomo delali enako kot zdaj. Zdaj se povezujemo brez EU-ja, a ko bomo postali del evropske družine, ne bo nihče govoril o tem, ali so te štiri svoboščine v naši regiji omogočene ali ne," je dodal.

Zaev se je strinjal, da se danes začenja "novo obdobje sodelovanja v regiji", saj dajejo pomemben nov zagon tako gospodarskemu sodelovanju kot izboljšanju političnih odnosov oziroma "politični sprostitvi" med državami območja. "To bo priznana pobuda, ki bo široko sprejeta tako v Bruslju kot Washingtonu," je zatrdil po poročanju Tanjuga.

Edi Rama in Aleksander Vučić. Foto: EPA
Edi Rama in Aleksander Vučić. Foto: EPA

Ponovil je, da je minischengen odprt za vse države Zahodnega Balkana, in jih povabil, naj se ji zaradi svojih ljudi pridružijo. "Jasno je, da lahko samo z integrirano in povezano regijo hitreje napredujemo k članstvu v EU. Vse, kar delamo, je rezultat evropskih vrednot, saj si prizadevamo za krepitev štirih svoboščin – pretoka ljudi, blaga, kapitala in storitev," je dejal.

Vučić, Zaev in Rama so sicer oktobra 2019 v Novem Sadu podpisali deklaracijo, ki je predvidevala vzpostavitev skupnega trga s prostim pretokom blaga, storitev, kapitala in ljudi po vzoru EU-ja. K pobudi so povabili tudi BiH, Črno goro in Kosovo, a se ji te države za zdaj niso pridružile.

Poleg političnih voditeljev trojice držav se foruma udeležujejo predstavniki okoli 350 podjetij z Zahodnega Balkana, samo iz Srbije več kot 200, pa tudi iz vrste drugih držav. Poleg tega na njem sodelujejo predstavniki številnih vlad, finančnih institucij, univerz in mednarodnih organizacij.