Volitve v prvem krogu je zaznamovala nizka udeležba. Foto: Reuters

Po 99,96 odstotka preštetih glasovnic je Pendarovskega podprlo 42,85 odstotka, Siljanovsko Davkovo pa 42,24 odstotka volivcev, poroča makedonska tiskovna agencija Mia. Oba sta v nedeljo zvečer ob objavi prvih izidov sicer razglasila zmago v prvem krogu, 5. maja pa se bosta pomerila v drugem krogu volitev.

Pendarovski je kandidat socialdemokratov in stranke etničnih Albancev DUI. Foto: Reuters

"Danes smo dosegli veliko zmago," je po objavi prvih izidov na novinarski konferenci dejal Pendarovski. Obljubil je, da bo njegova zmaga omogočila razvoj države in vstop v evroatlantske integracije.

Siljanovska Davkova pa je dejala, da so "prepričali volivce, da brez pravičnosti ni Nata in EU-ja". Opoziciji je uspelo prepričati volivce, da je vladavina prava glavni predpogoj za zagotovitev datuma za začetek pogajanj z Unijo, je poudarila.

Nizka volilna udeležba

Prvi krog predsedniških volitev je sicer zaznamovala nizka volilna udeležba. Od skupaj 1,8 milijona volilnih upravičencev je glasovalo 41,82 odstotka volivk in volivcev. Glasovnice je oddalo 755.816 ljudi, poroča Mia.

Da bi bile volitve v drugem krogu veljavne, mora biti volilna udeležba najmanj 40-odstotna, v nasprotnem primeru jih bodo morali ponoviti, tak izid pa bi lahko pomenil veliko politično negotovost.

Blerim Reka, kandidat dveh manjših opozicijskih albanskih strank, je v nedeljo dobil 10,57 odstotka glasov. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, bodo volitve v drugem krogu odločili ravno njegovi volivci.

Gordana Siljanovska Davkova je kandidatka največje opozicijske stranke VMRO-DPMNE. Foto: Reuters

Volitve po spremembi imena

Volitve so potekale manj kot tri mesece po uveljavitvi sporazuma z Grčijo o spremembi imena države v Severno Makedonijo, s katerim se je končala dolgoletna grška blokada Skopja na poti v EU in Nato. V letu dni je pričakovati vstop v Nato, junija letos pa naj bi, kot pričakujejo v Skopju, dobili datum za začetek pristopnih pogajanj z EU-jem, na kar država čaka že od leta 2005.

Pendarovski tako kot vlada podpira prespanski sporazum, kot tudi spremembo imena. Gordana Siljanovska Davkova pa vlado Zorana Zaeva obtožuje zaradi "boleče spremembe imena", korupcije in nepotizma. Opozarja, da je izbrisal pravico do samoopredelitve in odvzel pravice makedonski manjšini v sosednjih državah.