Šušnjar je takrat namreč sodeloval pri umoru 57 Bošnjakov. Enote bosanskih Srbov so žrtve iz bližnjega naselja Koritnik, vsi so bili civilisti, zaprle v hišo in jo zažgale.

Po poročanju medijev v BiH-u sta bili najmlajši žrtvi takrat stari eno in pet let. Po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina je bil to eden izmed najhujših vojnih zločinov med vojno v BiH-u.

Šušnjar je po koncu vojne v BiH-u, ki je potekala med letoma 1992 in 1995, več let živel v Franciji. Leta 2017 so ga odkrili bosensko-hercegovski preiskovalci. Junija lani so ga francoske oblasti na podlagi mednarodnega pripornega naloga predale BiH-u. Sojenje se je začelo avgusta 2018.

Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug gre za prvostopenjsko obsodbo. Tožilstvo BiH-a Šušnjarja bremeni sodelovanja v "napadu, nečloveškem ravnanju in ropanju premoženja bošnjaških vaščanov iz Koritnika". Obtožnico proti njemu so potrdili oktobra 2017.

Kot je še navedlo tožilstvo, je prav Šušnjar zajetim civilistom ukazal, da gredo v vrsti v hišo, zadnjega v vrsti pa je lastnoročno porinil v hišo in zaklenil vrata. Potem so v hišo odvrgli eksplozivno napravo, ki je povzročila požar. Ko je zagorelo, so pripadniki vojske bosanskih Srbov streljali na vse, ki so poskušali pobegniti. Kljub temu se je nekaterim uspelo rešiti.

Posmrtnih ostankov ubitih vse do danes niso našli, še navaja obtožnica.