Lukov je bil v 30. letih in na začetku 40. let prejšnjega stoletja na čelu pronacistične Zveze bolgarskih nacionalnih legij, ki si je med letoma 1932 in 1944 prizadevala za enostrankarsko državo z antisemitsko in antikomunistično politiko. Mestne oblasti so shod sicer prepovedale, a je sodišče prepoved zavrnilo in shod dovolilo.

Hristo Lukov je bil pronacistični general. Foto: Reuters
Hristo Lukov je bil pronacistični general. Foto: Reuters

Udeleženci shoda, večina so bili mlajši moški, nekateri med njimi so imeli svastike in so izvajali nacističen pozdrav, so pred nekdanjim domom Lukova položili vence. "General Lukov je bil pogumen vojaški uradnik ‒ heroj iz prve svetovne vojne, ki je navdihnil prenovo bolgarske vojske," je dejal eden od organizatorjev Zvezdomir Andonov. Nekateri udeleženci so prišli tudi iz Nemčije, Švedske, Madžarske in od drugod.

Udeleženci shoda z baklami, ki so ga obsodile številne judovske organizacije in politične stranke. Foto: Reuters
Udeleženci shoda z baklami, ki so ga obsodile številne judovske organizacije in politične stranke. Foto: Reuters

Shod proti nacistom
Že pred začetkom shoda se je na ulicah bolgarske prestolnice zbralo več sto ljudi na protestu proti nacistom, ki so ga poimenovali "Ne nacistom na ulicah". Kot je sporočila policija, ni prišlo do nobenih napetosti med udeleženci obeh shodov.

Svetovni judovski kongres, druge judovske skupine in bolgarske politične stranke so v preteklih dneh pozvale k prepovedi shoda. "Naravnost nepojmljivo je, da leta 2019 v Evropi, kjer so nacisti skušali izbrisati celotno populacijo judovskih moških, žensk in otrok, skrajni desničarji nemoteno paradirajo po ulicah s svastikami, simboli SS in sporočili o sovraštvu do Judov in drugih manjšin," je dejal izvršni podpredsednik Svetovnega judovskega kongresa Robert Singer.

Lukov je bil med letoma 1935 in 1938 bolgarski minister za vojno, v tem času je stkal tesne vezi z visokimi nemškimi nacističnimi uradniki. Leta 1943 so ga ubili komunistični partizani. Bolgarija se je v drugi svetovni vojni borila na strani Nemčije, vlada kralja Borisa III. pa je zavrnila Hitlerjevo zahtevo, da bolgarske Jude deportirajo v koncentracijska taborišča na Poljsko in drugam, tako da je večina bolgarski Judov ušla kruti usodi.