Mavzolej, kjer je (vsaj za zdaj še) pokopan Francisco Franco. Foto: EPA

Gre za zadnjo v vrsti potez vlade pred predčasnimi volitvami 28. aprila.

Načrt za preselitev krste je povzročil nesoglasja v državi, ki je že tako razdeljena glede diktature, ki se je končala s Francovo smrtjo leta 1975. Izkop trupla so večkrat preložili, a je vlada v petek sporočila, da bodo Franca prekopali 10. junija.

Truplo pokojnega diktatorja bodo takrat brez prisotnosti medijev prepeljali iz mavzoleja Doline padlih v družinski grob na državnem pokopališču v Mingorrubiu El Pardo, kjer je pokopana tudi njegova žena Carmen Polo in več politikov.

Družina izkopu nasprotuje

Redovnica ob grobu diktatorja, ki je umrl leta 1975. Foto: EPA

Francova družina izkopu nasprotuje in je že vložila pritožbo na sodišče, a je bilo vrhovno sodišče za zdaj glede te teme tiho.

"Diktatorjeva družina in tisti okoli njih so nam pod noge vrgli vsak obstoječi pravni instrument, pri tem pa povzročili številne zamude pri procesu," je povedala namestnica španskega premierja Carmen Calvo.

Ob tem je dodala, da če bi nova vlada skušala prekop ustaviti, bi morala najprej spremeniti t. i. zakon zgodovinskega spomina iz leta 2007, ki obsoja Francov režim in nalaga odstranitev simbolov iz njegove dobe.

Časopis El Independiente citira Luisa Felipeja Utrera-Molino, odvetnika Francovih svojcev, ki odločitev odpravlja kot "ognjemet" in pravi, da vlada uradno nima dostopa do Francovega groba.

Premier Pedro Sanchez se je zavezal, da bo preselil Francove posmrtne ostanke še pred koncem svojega mandata, kar je še eden izmed ukrepov več, s katerimi se želi prikupiti levičarskim volivcem.

Socialisti se že dolgo trudijo spremeniti Dolino padlih v spomenik žrtvam državljanske vojne, ki je zahtevala 500.000 žrtev. Stranka sicer po javnomnenjskih anketah vodi, a ji precej manjka do parlamentarne večine. Po drugi strani pa vztrajno raste podpora skrajno desni stranki Vox, ki si želi, da bi Francovi posmrtni ostanki ostali tam, kjer so.