Sodni senat Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT), ki je po ukinitvi prevzel pristojnosti Mednarodnega sodišča za vojne zločine v Haagu, je Simatovića in Stanišića obsodil na zaporno kazen zaradi pregonov, umorov, prisilnega premeščanja in deportacij, ki so bili storjeni proti nesrbskemu prebivalstvu v Bosanskem Šamcu v BiH-u leta 1992.
Druge navedbe iz obtožnice, ki vključujejo tudi obtožbe za druge vojne zločine v BiH-u in tudi na Hrvaškem med letoma 1991 in 1995, je sodišče zavrnilo zaradi pomanjkanja dokazov.
Današnja nepravnomočna sodba tako ni potrdila ključne vloge nekdanjega političnega in vojaškega vrha v Beogradu pri organiziranju in vodenju sil, ki so storile vojne zločine v BiH-u in na Hrvaškem. Gre za prvostopenjsko razsodbo.
Po pravnomočnosti sodbe bodo sklenjeni vsi postopki, ki jih je sprožilo nekdanje Mednarodno sodišče Združenih narodov za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY), končal pa jih je MICT.
Odzivi iz Hrvaške in BiH-a
Tudi sekretar združenja taboriščnikov v Sanskem mostu v BiH-u Zikret Zukić je povedal, da so delno zadovoljni z razsodbo. "Žal vojne ni konec, je le ustavljena," je dodal.
Odvetnica iz BiH-a Vasvija Vidović je poudarila, da je haaško sodišče pred leti obsodilo šesterico Hrvatov iz BiH-a zaradi skupinskega zločinskega dejanja, uradnika srbske obveščevalne službe pa ni doletela takšna usoda. Razlog po njenem mnenju tiči v tem, da je nekdanji hrvaški predsednik Stjepan Mesić omogočal vpogled haaškega tožilstva v državne dokumente, medtem ko je Srbija storila vse, da bi se izognila tovrstnemu sodelovanju s Haagom.
Hrvaški premier Andrej Plenković je po objavi sodbe novinarjem povedal, da sta bila Stanišić in Simatović med ključnimi osebami pri izvajanju velikosrbske politike in agresije na Hrvaško in BiH ter sodelovala pri najgrozljivejših zločinih, ki so se dogajali v Vukovarju in Škabrnji na Hrvaškem ter v Srebrenici v BiH-u.
"Verjamemo, da bo prizivno sodišče sprejelo njuno vlogo v teh procesih na ustrezen način. Torej, pozdravljamo ta del (današnje sodbe), a ne morem zatrditi, da smo zadovoljni in da je izrečena pravična sodba glede njune vloge v 90. letih," je še dejal Plenković.
S hrvaškega ministrstva za pravosodje in upravo so poslali podobno sporočilo za javnost, v katerem so izrazili nezadovoljstvo s sodbo Stanišiću in Simatoviću. Menili so, da sodba ne odraža njune resnične vloge med velikosrbsko agresijo na Hrvaško in BiH.
Obsojeni pomoči, ne pa načrtovanja vojnih zločinov
Sodni svet je Simatovića in Stanišića obsodil zgolj za pomoč pri vojnih zločinih, ne pa tudi za načrtovanje vojnih zločinov. Kot so ob tem sporočili v Haagu, sodišče ni nedvomno ugotovilo, da sta nekdanja srbska obveščevalca sodelovala pri skupnem zločinskem podvigu, katerega cilj je bila trajna in nasilna odstranitev nesrbskega prebivalstva iz delov BiH-a in Hrvaške, kot je to trdilo tožilstvo.
Predsedujoči senatu, sodnik Burton Hall, je med izrekom kazni povedal, da so na ponovljenem sojenju ugotovili, da so srbske sile storile vojne zločine proti nesrbskemu prebivalstvu tudi v nekaterih drugih občinah v BiH-u kot tudi na Hrvaškem, a predstavljeni dokazi niso nedvomno potrdili odgovornosti Simatovića in Stanišića.
Tožilstvo trdilo, da sta del zločinske mreže s ciljem odstranitve Nesrbov
Prav tako so bili predstavljeni dokazi o skupnem zločinskem podvigu z namenom trajnostne odstranitve nesrbskega prebivalstva z določenih območjih BiH-a in Hrvaške, vendar ni bilo nedvomnega sklepa o sodelovanju obtožencev pri teh načrtih, je še povedal Hall.
Obtožnica trdi, da sta bila Stanišić in Simatović del zločinske mreže skupaj z nekdanjim jugoslovanskim predsednikom Slobodanom Miloševićem, vodjo srbske radikalne stranke Vojislavom Šešljem, vodjo hrvaških Srbov Goranom Hadžićem, poveljnikom hrvaških Srbov Milanom Martićem, voditeljem bosanskih Srbov Radovanom Karadžićem, vojaškim poveljnikom bosanskih Srbov Ratkom Mladićem in predsednico bosanskih Srbov Biljano Plavšić. Njihov cilj je bil prisilna in trajna odstranitev večine Nesrbov z velikih območij Hrvaške in BiH-a, še piše v obtožnici.
Obveščevalca naj bi vodila paravojaške enote v BiH-u in na Hrvaškem
Vodja srbske Službe državne varnosti (SDB) Stanišić in poveljnik njene enote za posebne operacije Simatović sta bila obtožena, da sta med vojno na območju nekdanje Jugoslavije "usmerjala, organizirala, financirala, urila in oskrbovala" posebne oborožene enote srbske varnostne službe in paravojaške srbske milice.
Med njimi so bile Rdeče baretke, Škorpijoni, Knindže, pa tudi Arkanovi Tigri pokojnega Željka Ražnatovića - Arkana, ki so zagrešili zločine med vojno v BiH-u in na Hrvaškem. Simatović je bil ob tem tudi prvi poveljnik Rdečih baretk.
Tožilstvo je zahtevalo dosmrtni zapor za oba, obramba pa oprostilno sodbo, kot je bilo na prvem sojenju. Stanišić in Simatović sta trenutno v priporu v Haagu. Oba sta bila na začasni prostosti v Srbiji, v haaški pripor pa sta se vrnila prejšnji teden, da bi se udeležila današnjega izreka razsodbe.
Leta 2013 oproščena zaradi pomanjkanja dokazov
Postopek proti njima se je začel že leta 2003, ko je tožilstvo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije vložilo obtožnico proti njima, istega leta pa so ju nato prijeli.
Sodišče v Haagu ju je leta 2013 oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče je takrat ugotovilo, da so omenjene paravojaške enote storile očitane zločine, od pregona do umorov in prisilnih deportacij, vendar pa ni mogoče sklepati, da sta obtožena imela enako namero uresničevanja ciljev združenega zločinskega podviga oziroma odstranitve nesrbskega prebivalstva z velikega območja Hrvaške in BiH-a.
Prvostopenjska sodba je sicer močno razburila javnost na Hrvaškem, ker ni bila dokazana neposredna vpletenost Beograda v vojno na Hrvaškem, medtem ko so v Srbiji izrazili zadovoljstvo zaradi oprostitve dveh pripadnikov jugoslovanske varnostne službe.
Srbija doslej zanikala neposredno vpletenost v vojno v BiH-u in na Hrvaškem
V prizivnem postopku 9. decembra 2015 je sodišče nato razveljavilo oprostilni sodbi in jima odredilo ponovno sojenje za vojne zločine. Začelo se je 13. junija 2017 in se po koncu dela haaškega sodišča v istem letu nadaljevalo v okviru rezidualnega Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT).
Današnja razsodba je bila še zadnji nerazrešeni primer, ki ga je MICT prevzel od mednarodnega sodišča za vojne zločine po zaprtju.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje