Vrsta ljudi pred trgovino z živili v Kijevu. Foto: EPA
Vrsta ljudi pred trgovino z živili v Kijevu. Foto: EPA
Sorodna novica Prezelj: "To je agresija na celotno Ukrajino, sokriva pa je tudi Belorusija"

Prebivalce Kijeva so 24. februarja 2022 ob peti uri zjutraj zbudile eksplozije, ki so odjeknile v bližini glavnega mesta. Ruski predsednik Vladimir Putin je oznanil napad na Ukrajino, v katerega tudi številni Ukrajinci niso verjeli.

Številni prebivalci Kijeva, ki so se zbudili ob zvokih eksplozij in siren, poskušajo poiskati zatočišče ali pobegniti. Nekateri se skrivajo na postajah mestne podzemne železnice in v zakloniščih, drugi poskušajo mesto zapustiti.

Glavno mednarodno letališče v Kijevu je bilo tarča napada že zjutraj, ob zori so se v mestu prvič oglasile sirene, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na ulicah Kijeva sta zjutraj vladali dve zelo različni razpoloženji. Številni ljudje so odhajali v službo kot običajno, drugi so se medtem zatekli v zaklonišča ali na postaje podzemne železnice, da bi se skrili. Številni so obtičali v dolgih vrstah v bankah, supermarketih in na bencinskih črpalkah. Nekateri bežijo na zahod države z avtomobili. Na avtocestah zahodno od Kijeva proti poljski meji so nastali zastoji.

"Zbudila sem se zaradi zvokov obstreljevanja. Spakirala sem torbo in poskušala pobegniti," je povedala Marija Kaškoska, ki se je skrivala na postaji podzemne železnice v Kijevu.

Mark, 27-letni vodja prodaje in eden od 900.000 rezervistov ukrajinske vojske, pa je za BBC povedal, da je pripravljen na vpoklic za boj proti Rusiji. "Braniti moramo svojo državo. In morda umreti v tej vojni," je dejal v Kijevu.

Ljudje na železniški postaji v Kijevu zapuščajo mesto. Foto: EPA
Ljudje na železniški postaji v Kijevu zapuščajo mesto. Foto: EPA

Veliko mater bo jokalo, veliko ljudi bo odšlo. Putin bo šel do konca in končal.

Andrija Hevka, ustanovitelj društva Ukrajincev v Sloveniji – Karpati

Ervin Hladnik Milharčič: Zapirajo se trgovine s hrano

V Kijevu je tudi poročevalec časopisa Dnevnik Ervin Hladnik Milharčič, ki je za Prvi dnevnik RTV Slovenija dejal, da so na Trgu neodvisnosti (Majdan) postajo podzemne železnice preimenovali v zaklonišče.

"Vsi podzemni vlaki delajo, a je župan ukinil plačevanje. Potovanje s podzemno železnico je brezplačno. Počasi se zapirajo trgovine s hrano, ki so bile do zdaj odprte, zapirajo se trgovine s kavo, kar povzroča težave. Mestu ni jasno, kaj se je zgodilo, vsaj tistim, ki sem jih srečal na ulicah, imeli so steklene oči. Neka prodajalka v trgovini je jokala: 'Kaj se nam je zgodilo, to ni mogoče,'" je opisal dogajanje iz ukrajinske prestolnice.

Sorodna novica Šter: "Kličejo nas sorodniki Slovencev v Ukrajini in želijo slišati, kako jim bomo pomagali"

Že v pogovoru za MMC leta 2014 je Andrija Hevka odnos med Ukrajino in Rusijo opisal za "smrtonosen". "Rusija ne bo izpustila Ukrajine," je dejal, saj da "Sovjetske zveze ne bi bilo, če ne bi bilo Ukrajine (…) Ukrajina mora zares postati samostojna, ne glede na Vzhod in Zahod. Postati mora Ukrajina. Vse, kar je Ukrajina naredila, so si Rusi prisvojili, in to je treba zdaj ločiti."

Osem let pozneje užaloščeno doda, "sem vam povedal, kaj se bo zgodilo". "Izbruhnila je velika vojna, in to se ne bo končalo. To je šele začetek gorja! Namen Rusije je zlomiti Ukrajino, njenega duha, želi si jo podjarmiti. To je tako, kot bi nekdo napadel Slovenijo in dejal, da nima pravice do svoje zgodovine in dosežkov."

Njegove sorodnike, ki živijo na zahodu Ukrajine in v Kijevu, je zajela panika, pravi: "Iščejo mišje luknje, da bi se lahko skrili. Vladata kaos in zmeda."

Na vprašanje, ali bi se morebiti ruska invazija končala, če bi se v Kijevu zamenjala oblast s Kremlju zvestejšim politikom, kot je bil Viktor Janukovič, ki je leta 2014 pobegnil v Rusijo? "Oblast je najmanj pomembna, veliko mater bo jokalo, veliko ljudi bo odšlo. Putin bo šel do konca in končal."

Pravi, da vrnitve ni več, saj bo Rusija zadovoljna le takrat, "ko ji bo Ukrajina popolnoma podrejena (…) To je tako, kot da se po 20 letih ločite, potem pa vam mož ne pusti živeti in vas še naprej posiljuje," pove zelo nazorno. "Ukrajina bo morala poklekniti in se ponižati." Na vprašanje, zakaj bi imela Rusija takšen interes v nekdanji Sovjetski republiki, Hevka odgovori, da je "Rusija na Ukrajini zgradila imperij. Je zelo rodovitna dežela, ki ima veliko neodkritih bogastev."

Evropa se pripravlja na prihod beguncev iz Ukrajine
Prebivalci Kijeva na železniški postaji, ki želijo mesto zapustiti. Foto: EPA
Prebivalci Kijeva na železniški postaji, ki želijo mesto zapustiti. Foto: EPA

Skrb zaradi možnosti nove potencialne begunske krize

Zaradi ruskega napada na Ukrajino se je v Evropi povečala zaskrbljenost zaradi nove potencialne begunske krize. Poljska in Madžarska sta že napovedali, da bodo ukrajinskim beguncem ponudili vso potrebno humanitarno pomoč. Tudi EU naj bi že imel pripravljene načrte za sprejem beguncev, poročajo tuje agencije.

V pričakovanju prihoda beguncev po ruskem napadu na Ukrajino je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen dejala, da ima EU z državami članicami v bližini Ukrajine že pripravljene načrte za ravnanje v nepredvidljivih razmerah, ki vključujejo tudi sprejem beguncev. Načrti so bili pripravljeni v okviru širših priprav v primeru ruskega napada.

Združeni narodi so prav tako opozorili, da bo imela ruska invazija na Ukrajino uničujoče humanitarne posledice, in pozvali sosednje države, naj ohranijo odprte meje za tiste, ki bežijo pred nasiljem. "Resno smo zaskrbljeni zaradi hitrega slabšanja razmer in nenehnih vojaških akcij v Ukrajini," je dejal vodja agencije ZN-a za begunce Filippo Grandi.

Poljska namerava v bližini svoje 535 kilometrov dolge meje z Ukrajino vzpostaviti devet sprejemnih centrov, v katerih bodo prišlekom nudili hrano in zdravstveno oskrbo ter prostor za počitek in informacije.

Poljski notranji minister Mariusz Kaminski je na današnji novinarski konferenci opozoril, da bo v državo zagotovo prišel velik val beguncev in dodal, da bo Poljska sprejela toliko ljudi, kolikor jih bo prečkalo meje. V zadnjih 24 urah je mejo sicer v obeh smereh prečkalo približno 29.000 ljudi, od tega 15.000 na Poljsko.

Sorodna novica Zelenski je odredil splošno mobilizacijo; Blinken: Vse kaže, da nameravajo Rusi obkoliti Kijev

"Mama ne želi zapustiti Odese"

V Berlinu pred Brandenburškimi vrati so se zbrali ljudje v podporo Ukrajini in Ukrajincem, ki ga je organizirala študentska skupnost Ukrajincev v Berlinu. Med 500 protestniki se je novinar Vala 202 Gašper Andrinek pogovarjal z Natalijo iz Odese.

Protestnica mu je dejala, da je prestrašena in da je njena mama še vedno v Odesi, kjer sliši eksplozije. "Ne morem narediti nič, počutim se nemočno. Ob petih zjutraj me je klicala in mi povedala za eksplozijo, ne morem verjeti. Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo, nihče ne ve, kaj bo jutri naredil Putin. Niti ne vem, kaj bi lahko naredila Evropa, nihče nima odgovorov, a tukaj sem zato, da bi jih našla."

Dejala je še, da si želi, da bi tudi Rusi dvignili svoj glas. "Moja mama noče zbežati iz Ukrajine, že prejšnji teden sem ji rekla, naj pride v Nemčijo. Ni želela, pravi, da je Ukrajina njena država in da bo tam ostala." Podobni shodi so se odvili oziroma se odvijajo tudi v drugih mestih po Evropi.

V spodnji galeriji si oglejte prizore s shodov v podporo Ukrajini v več evropskih mestih.

Ruske oblasti opozarjajo, naj ljudje ne protestirajo proti vojni

Ruske oblasti so medtem nasprotnike vojne v Rusiji opozorile, naj se ne zbirajo na protivojnih protestih. Preiskovalni odbor, vladni organ, ki preiskuje večja kazniva dejanja, je prebivalce posvaril pred pravnimi posledicami ob udeležbi na nedovoljenih protestih, ki so povezani z "napetimi zunanjepolitičnimi razmerami".

Preiskovalni odbor se je po lastnih navedbah odzval na pozive na družbenih omrežjih k protestom proti odločitvi ruskega predsednika Vladimirja Putina za napad na Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Zavedati se je treba negativnih pravnih posledic teh dejanj v obliki kazenskega pregona in kazenske odgovornosti," so zapisali v sporočilu.

V Rusiji veljajo strogi zakoni o protestih, tako da se demonstracije pogosto končajo z množičnimi aretacijami.

Aretiranih na stotine nasprotnikov vojne

BBC poroča, da se je blizu Puškinovega trga v Moskvi na protestu proti invaziji na sosednjo Ukrajino zbralo okoli 2000 ljudi, v St. Peterburgu pa okoli 1000.

Aktivisti za državljanske pravice že poročajo, da je bilo v državi pridržanih več kot 700 protestnikov, poroča AFP.

Portal za državljanske pravice Owd-Info je do zdaj naštel več kot 700 aretacij v več kot 40 ruskih mestih. V Moskvi je bilo pridržanih več kot 900 ljudi, v Sankt Peterburgu 400, so še navedli.

Organizacija je na družbenem omrežju Telegram objavila fotografije ljudi, ki sami ali v manjših skupinah držijo plakate z izrazi solidarnosti z Ukrajino. V poročilu je navedeno, da so policisti protestnike med aretacijami tudi pretepli.

Zaprti ruski opozicijski politik Aleksej Navalni je danes v govoru na sojenju, ki se ga udeležuje za rešetkami, izrazil nasprotovanje napadu. "Sem proti tej vojni," je dejal v videoposnetku, ki ga je objavila neodvisna ruska tiskovna agencija Dožd. Dodal je, da je bila vojna sprožena, da bi Rusija svojim državljanom prikrila krajo in preusmerila njihovo pozornost od težav v državi.

V Kijevu Ervin Hladnik Milharčič, dopisnik Dnevnika