"Ruska invazija ni le spodbudila nekoč nevtralnih držav Švedske in Finske, da stopita pod Natovo obrambno okrilje, ampak je zdaj tudi Ukrajina bližje članstvu v Natu kot kadar koli poprej," je dejal Stoltenberg ob simboličnem dvigu švedske zastave na sedežu Nata v Bruslju.

“Ko je predsednik Putin pred dvema letoma začel svojo obsežno invazijo, si je želel manj Nata in več nadzora nad svojimi sosedami. Želel si je uničiti Ukrajino kot suvereno državo, a mu je spodletelo. Nato je (danes) večji in močnejši,” je poudaril Stoltenberg, stoječ ob švedskem premierju Ulfu Kristerssonu.

"Švedska je že dolgo naša partnerica, zdaj je zaveznica z vsemi prednostmi in odgovornostmi," je še dejal prvi mož Nata ob dvigu modro-rumene zastave pred sedežem zavezništva, kjer ta zdaj plapola skupaj z 31 zastavami preostalih članic.

Kristersson je medtem na skupni novinarski konferenci s Stoltenbergom izjavil, da bo Švedska zdaj delila breme, odgovornost in tveganja z zavezniki. "Varnostne razmere v naši regiji niso bile tako resne vse od druge svetovne vojne in Rusija bo v bližnji prihodnosti ostala grožnja evroatlantski varnosti," je poudaril.

Švedska je uradno postala 32. članica Nata v petek, ko sta Kristersson in zunanji minister Tobias Billström na ameriškem zunanjem ministrstvu v Washingtonu deponirala dokumente o pristopu njune države v zvezo. Z vstopom v Nato se je po 200 letih odpovedala svoji nevtralnosti.

Za članstvo v Natu je skupaj s Finsko zaprosila že maja 2022, kmalu po ruski invaziji v Ukrajini. Finska je po ratifikaciji njene prošnje v vseh državah Nata članica zavezništva postala aprila lani, v petek pa je po dolgotrajnem procesu članica postala tudi Švedska.

Proces vstopanja Švedske v Nato so še posebej zaznamovala pogajanja s Turčijo, pa tudi zavlačevanje Madžarske z ratifikacijo pristopnega protokola.