Daleč za njo je na drugem mestu opozicijska Državljanska koalicija (KO) s 27,40 odstotka podpore in 134 poslanskimi mandati.

Demokratično levo zavezništvo (SLD), ki ga sestavljajo tri levičarske stranke, bo tretja najmočnejša sila v parlamentu z 12,56 odstotka podpore (49 poslancev). V parlament sta se uvrstili še kmečka stranka PSL, ki je zbrala 8,55 odstotka glasov (30 mandatov), in skrajno desna Konfederacija, ki je dobila 6,81 odstotka podpore (11 poslancev). En sedež v parlamentu je rezerviran za nemško manjšino na Poljskem.

Spor z Evropsko unijo
PiS, ki jo vodi Jaroslaw Kaczynski, se je z Evropsko unijo zapletel v spor zaradi predlagane pravosodne reforme, pod kritikami se je stranka znašla tudi zaradi svojih stališč do istospolnih, saj trdi, da bi priznanje pravic istospolnim ogrozilo tradicionalno družino in vrednote. Pri tem jih podpira tudi Rimskokatoliška cerkev.

Pred nami so še štiri leta trdega dela
"Zmagali smo. Pred nami so še štiri leta trdega dela. Poljska se mora bolj spremeniti ‒ in mora se spremeniti na bolje," je po objavi prvih izidov na sedežu stranke v Varšavi dejal Kaczynski. PiS je imel do zdaj v 460-članskem sejmu 231 poslancev.

Volilna udeležba je bila 61,1-odstotna, kar je največ od prvih poldemokratičnih volitev leta 1989.