Ameriški televizijski voditelj John Oliver je Sylvi Listhaug opisal kot 'po videzu najbolj norveškega človeka, kar je kdaj živel'. Foto: AP

Listhaugova velja za vzhajajočo zvezdo norveške desnice, lani je postala tudi namestnica vodje Stranke napredka (Fremskrittspartiet ‒ FrP). Nekateri mediji jo imenujejo kar norveški Trump, saj z izjavami in dejanji neprestano dviga prah in deli državljane. Za nekatere je branik nacionalizma, borka proti poplavi priseljencev, konservativni steber družbe, za druge le nebodigatreba, ki se napaja s populističnim strašenjem in deljenjem ljudi.

"V gozdove, gore in pomole za en dim?"

Norveška se precej redko znajde v mednarodnih novicah, če kdo, pa za pozornost poskrbi prav Listhaugova. Na začetku maja jo je premierka Erna Solberg imenovala za ministrico za oskrbo starejših in javno zdravstvo, že tri dni zatem je poskrbela za razburjenje. Vsi svetovni mediji so namreč objavili izjavo, ki bi jo pripisali vse prej kot kateremu koli ministru za zdravje. Dejala je: "Menim, da bi morali ljudje kaditi, piti in jesti toliko rdečega mesa, kot si želijo. Vlada lahko priskrbi informacije, a mislim, da ljudje v splošnem vedo, kaj je zdravo in kaj ne." Dodala je, da se kadilci počutijo kot "izobčenci" in da sama ne bo prevzela vloge "moralne policije v državi". "Kam bomo navsezadnje poslali kadilce? Ali se bodo morali umakniti v gozdove, gore in pomole samo za en dim?" Sama je bila sicer pred leti redna kadilka, zdaj kadi le še občasno.

Tisti, ki pridete na Norveško, se morate prilagoditi naši družbi. Tukaj jemo svinjino, pijemo alkohol in kažemo svoj obraz. Morate slediti vrednotam, zakonom in pravilom, ki veljajo na Norveškem, ko pridete k nam.

Sylvi Listhaug

Novopečene ministrice, ki je ljudi pozivala, naj se pri hrani, pijači in škodljivih razvadah ne držijo nazaj in naj si jih privoščijo, kolikor se le da, so se seveda "lotile" mnoge organizacije, ki skrbijo za zdravje Norvežanov. "Bojim se, da bo Listhaugova s takimi izjavami uničila ves trud in napredek, dosežen v zadnjih desetletjih. Negativni učinki tobaka in alkohola so dokazano škodljivi," je po poročanju norveške televizije NRK dejala Anne Lise Ryel, generalna sekretarka norveškega združenja za boj proti raku. Ob tem je pozvala premierko, da Listhaugovi odvzame pristojnosti upravljanja javnega zdravstvenega sistema, saj "očitno ne razume, kaj javno zdravstvo pomeni in kakšna bi morala biti njena vloga pri tem".

Ministrica je svojo izjavo nato pojasnila na Facebooku, kjer je zapisala: "Vlada verjame, da morajo ljudje nase prevzeti odgovornost za svoje življenje, mi lahko le pomagamo, da bodo pri tem dobro informirani. Število kadilcev je od leta 2000 močno upadlo. To dokazuje, da norveška protitobačna strategija deluje." Pri tem ima prav – po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) iz leta 2017 je bilo med Norvežani, starejšimi od 15 let, 11 odstotkov rednih kadilcev, kar je ena najnižjih stopenj med 34 državami članicami organizacije. Še leta 2000 je redno kadilo 32 odstotkov Norvežanov.

Desničarska Stranka napredka leta 2013 prvič v vladi

Če od koga, je bilo prav od Listhaugove pričakovati, da bo že takoj na začetku svojega mandata razburkala javnost. Plavolasa političarka, ki bo decembra dopolnila 42 let, je v vlado kot članica desne, protipriseljenske Stranke napredka vstopila leta 2013. To stranko je v vlado povabila zmagovalka volitev, desnoredinska Konservativna stranka (Høyre - H) premierke Solbergove. Po volitvah leta 2017 sta omenjeni stranki ostali v vladni koaliciji in medse povabili še sredinsko Liberalno stranko.

Desničarska Stranka napredka ima zdaj sedem izmed 19 ministrskih mest. Njen vodja je Siv Jensen, finančna ministrica, njena namestnica pa je od lani Listhaugova. Stranka je v vlado prvič v svoji zgodovini vstopila leta 2013, ko je s 16,3 odstotki glasov postala tretja najmočnejša politična sila v državi in dobila 29 poslanskih sedežev v 169-članskem stortingu. Štiri leta kasneje je volilni izid nekoliko poslabšala in izgubila dva poslanska mandata. Kot so zapisali na portalu Jacobin, so se zmerne norveške politične stranke vrsto let upirale, da jo povabijo v vlado, saj ima dolgo zgodovino ostrih, nestrpnih, rasističnih, razdvajajočih opazk o priseljencih in velja preprosto za preveč skrajno. A Solbergova je leta 2013 potrebovala glasove za pridobitev parlamentarne večine in tako je FrP postala del političnega mainstreama.

Z vstopom Stranke napredka v vlado pa je začela sijati tudi zvezda Sylvi Listhaug, ki je sicer prvi politični položaj dobila leta 2006 kot vodja socialnih politik v mestni upravi prestolnice Oslo. Nato je na hitro skočila v zasebni sektor, leta 2013 pa dobila svoj prvi ministrski položaj – postala je ministrica za kmetijstvo in prehrano. Bila je praktično nepopisan list, a kmalu je začela dvigati prah s spornimi izjavami, kot je ta, da je norveška kmetijska politika "komunistični sistem". V slabih treh letih na položaju se je lotila malih kmetij in rejcev jelenov iz manjšine Sami, saj jim je močno znižala višino vladnih subvencij. Olajšala je postopke pri prodaji in nakupu kmetij in odpravila pravilo, da morajo lastniki kmetij na posestvu tudi živeti, kar je res pripeljalo do nižjih cen hrane.

Ameriški predsednik Donald Trump je pred časom izjavil, da bi moralo v ZDA priti 'več priseljencev iz držav, kot je Norveška, manj pa iz 'zabačenih lukenj''. Listhaugova je sicer prve politične izkušnje dobivala kot praktikantka v ameriški Republikanski stranki. Foto: AP

Najhujša nasprotnica priseljevanja postane ministrica za priseljevanje in integracijo

Decembra leta 2015, prav na vrhuncu evropske begunske krize, ko je tudi Norveška imela največje število prosilcev za azil, je Listhaugova, ostra nasprotnica priseljevanja in pravic priseljencev, postala – ministrica za priseljevanje in integracijo. Že predtem je bentila čez "tiranijo dobrote", ki jo je pojasnjevala takole: razumne ljudi, ki si želijo ostrejša pravila o priseljevanju, "tirani dobrote" označujejo kot brezsrčneže in rasiste. Ti "tirani dobrote" se zaradi svojih političnih položajev predstavljajo kot moralni razsodniki, ki ne želijo razpravljati o posledicah priseljevanja v Evropo.

Njeno imenovanje na položaj ministrice za priseljevanje je bilo obenem šokantno in pričakovano, so takrat ocenili tuji mediji. Stranka napredka je pač izkoristila svoj dober volilni izid in dobila, kar je želela –- z Listhaugovo na tem položaju je lahko neovirano širila svoja mnenja. Listhaugova članov stranke in privržencev ni razočarala – že v eni prvih izjav je obljubila, da bo norveška azilna politika postala ena najstrožjih v Evropi. V prvih štirih mesecih leta 2016 je število prošenj za azil v državi padlo na najnižjo raven od leta 1993 – prejeli so le 250 novih prošenj mesečno. Leta 2017 je močno razburila z izjavo, da "Norveška ne sme postati kot Švedska, ki sprejema veliko beguncev".

S skokom v morje želela "podoživeti občutke prebežnikov"

Listhaugova je vladi šele po nekaj dneh opravljanja nove funkcije predložila več kot 40 predlogov sprememb azilne zakonodaje, med drugim zaostrovanje pravil pri združevanju družin prosilcev, zaostritev pogojev za podelitev stalnega bivališča, uvedbo posebnih plačilnih kartic z omejeno možnostjo nakazovanja denarja za begunce, odobritev statusa začasnega prebivališča v državi pa ni pomenila več tudi samodejne možnosti pridobitve statusa stalnega prebivališča. Med drugim so morali prosilci za azil, stari od 55 do 67 let, osvojiti znanje norveščine in se naučiti osnovnega znanja o norveški družbi in kulturi. Kritiki so opozarjali, da bo Norveška s tem obremenila države na jugu Evrope in vodila "izolirano politiko", Listhaugova pa je zatrdila, da bodo ukrepi le izboljšali življenje beguncev na Norveškem.

Otoček Utoya v bližini Osla, na katerem je desničarski skrajnež leta 2011 ubil 69 ljudi, večinoma najstnikov. Foto: Reuters

Precejšnja tarča posmeha je leta 2016 postala z nenavadno potezo – pred obalo grškega otoka Lezbos je skočila v morje, da bi "podoživela občutke prebežnikov, ko jih rešijo iz morja". Pri tem je bila oblečena v zaščitno obleko, zato je priznala, da njen podvig zaradi tega "ni ravno primerljiv" z begunci, ki tovrstne opreme nimajo. "Ne morem se postaviti v isto kožo kot begunec, a lahko vsaj vidim in izkusim iz njihove perspektive, kako je biti v vodi," je dejala.

Razumne ljudi, ki si želijo ostrejša pravila o priseljevanju, "tirani dobrote" označujejo kot brezsrčneže in rasiste. Ti "tirani dobrote" se zaradi svojih političnih položajev predstavljajo kot moralni razsodniki, ki ne želijo razpravljati o posledicah priseljevanja v Evropo.

Sylvi Listhaug

Fotografije ministrice, kako v oranžni zaščitni obleki skoči iz norveškega reševalnega plovila in kako jo potem "rešijo", so zakrožile po družbenih omrežjih, kjer pa so naletele predvsem na kritične odzive. "Naslednji teden: Sylvi Listhaug preverja, kako je biti slep, tako da je zaprla oči," se je norčeval nekdo na Twitterju. "Kaj pa, če bi odprla okna, da bi videla, kako je biti brezdomec," je predlagal drugi.

Razburila je tudi z izjavo, da vodja Krščanskih demokratov Knut Arild Hareide in drugi politiki "ližejo riti imamom."

Listhaugova, ki je poročena in ima tri otroke, je bila kljub temu najpriljubljenejša ministrica v vladi, po volitvah leta 2017 in zamenjavah ministrskih resorjev pa je postala ministrica za pravosodje, javno varnost in priseljevanje. Napovedala je "vojno pedofilom" z novim zakonom, s katerim so obsojenim pedofilom, ki so dejanje zagrešili v tujini, odvzeli potne liste, a doživela tudi kritike, ker je pedofile označila za "pošasti".

Zbodla tja, kjer Norvežane najbolj boli

Marca leta 2018 pa je zakuhala škandal, ki je ogrozil celotno vlado. Na Facebooku je namreč zapisala, da "Delavska stranka meni, da so pravice teroristov pomembnejše od nacionalne varnosti". Objavi je priložila fotografijo zakritih in oboroženih borcev islamske teroristične skupine Al Šabab, ki deluje v Somaliji. S temi besedami je kritizirala opozicijsko levosredinsko Delavsko stranko (Arbeiderpartiet ‒ A/Ap), ker ni podprla zakona, ki bi vladi omogočil, da brez sodnega zaslišanja odvzame norveško državljanstvo ljudem, ki jih sumijo, da so pripadniki terorističnih ali tujih oboroženih skupin.

Sylvi Listhaug igra begunko pred obalo Lezbosa. Foto: Reuters

Besede Listhaugove so v norveški politiki povzročile pravi požar in pomenile kapljo čez rob, piše New York Times. Na Norveškem je namreč še kako živ spomin na tragedijo leta 2011, ko se je zgodil najhujši teroristični napad v državi, tarča pa so bili prav člani Delavske stranke. V napadu je skrajni desničar in protiislamski skrajnež Anders Behring Breivik (mimogrede, deset let je bil član Stranke napredka) sprva razstrelil bombo pred vladno palačo, pri čemer je umrlo osem ljudi, nato pa v strelskem pohodu na otočku Utoya, kjer je bil mladinski tabor Delavske stranke, postrelil 69 ljudi, večina žrtev so bili najstniki. Objava Listhaugove je poleg tega sovpadala s premiero filma o tej tragediji, s tem pa se je še bolj razmahnila spletna vojna med podporniki in nasprotniki ministrice.

Opozicijske parlamentarne stranke so napovedale glasovanje o nezaupnici Listhaugovi, kar bi ogrozilo celotno vlado premierke Solbergove, saj so si zagotovile dovolj glasov za njeno razrešitev. Vodja laburistov Jonas G. Store je opozoril, da "ne moremo imeti ministra, ki samo nalaga drva na ogenj sovraštva in teorij zarote". Listhaugova se dolgo za svoje besede ni želela opravičiti, tik pred začetkom glasovanja o svoji usodi pa je sama odstopila z ministrskega položaja. Kljub temu je na Facebooku pozneje zapisala, da je bila žrtev "lova na čarovnice" in da je odstopila, da bi državo rešila pred laburistično vlado, kar bi bila po njenih besedah "katastrofa" za Norveško. Svojim podpornikom je obljubila, da bo tudi kot poslanka vedno govorila iskreno. V bran jo je vzel tudi vodja Stranke napredka Siv Jensen, ki je dejal, da se je njena politična kariera šele začela in da bo v prihodnosti pokazala še veliko.

Nasmejani premierka in nova ministrica ob imenovanju Listhaugove na položaj ministrice za oskrbo starejših in javno zdravstvo 3. maja letos. Foto: EPA

Levičarski politiki in zagovorniki človekovih pravic ter priseljevanja so razglasili zmago in si oddahnili, da v državi nista prevladali desničarska retorika in mnenje, da priseljenci ogrožajo osnovne vrednote družbe. A Stranka napredka je po škandalu z Listhaugovo doživela nepričakovan fenomen ‒ število njenih članov se je povečalo, javnomnenjska podpora pa jim je zrasla. Tudi zmerna sredina je pokazala, da je pripravljena braniti in podpirati skrajno desnico, če ji to zagotavlja oblast, so dodali v reviji Jacobin. Premierka Erna Solberg se je Listhaugovi po odstopu namreč iz srca zahvalila za njeno delo in ji dejala, da je vedno dobrodošla v vladi. Njen sporni zapis pa je racionalizirala z besedami, da je bila "skrajna retorika na vseh političnih straneh".

Stranko napredka pretresal en škandal za drugim

Tako ni presenetljivo, da ni trajalo dolgo, da je Solbergova Listhaugovo maja letos znova povabila v vlado. Znova so tej potezi nekateri ploskali in kimali, drugi so se zgražali in opozarjali na njeno sporno preteklost. Vodja Delavske stranke Store je imenovanje Listhaugove za ministrico za oskrbo starejših in javno zdravstvo pospremil z besedami: "To lahko pomeni dvoje ‒ da Listhaugova končno razume, kaj je delala narobe in se bo vedla lepše, ali pa, da jo je bila Solbergova prisiljena vzeti nazaj v vlado."

Ne morem se postaviti v isto kožo kot begunec, a lahko vsaj vidim in izkusim iz njihove perspektive, kako je biti v vodi.

Sylvi Listhaug

Za Stranko napredka je sicer eno najtežavnejših let, saj je moralo poleg Listhaugove v preteklem letu zaradi različnih škandalov odstopiti s položajev kar pet pomembnih članov stranke, piše Business Insider. Poslanec Ulf Lierstein je tako odstopil, ko je prišlo na dan, da je pošiljal pornografske fotografije mladoletnim fantom. Minister za ribištvo Per Sandberg je nenapovedano potoval v Iran s svojo novo partnerico, ki je Iranka, in s tem kršil varnostna pravila. O obisku bi namreč moral obvestiti kabinet premierke Solbergove, ki je nato odstop označila za pravilno odločitev in dodala, da pri "varnostnih vprašanjih ni pokazal potrebne zdrave pameti". Poslanec Mazyar Keshvari je odstopil zaradi lažnega prikazovanja potnih stroškov, saj je denar pospravil v svoj žep, zaradi podobnih zadev je odstopila tudi poslanka Helge Andre Njastad. Minister za pravosodje Tor Mikkel Wara pa se je moral posloviti, ker je bila njegova partnerica glavna osumljenka za požig njune hiše in avtomobila, saj sta želela uprizoriti napade na Waro.

Erna Solberg je po Gro Harlem Brundtland druga norveška premierka. Foto: Reuters

Vsi ti škandali so zatresli podporo Stranki napredka, saj jo po zadnjih raziskavah podpira le še okoli deset odstotkov volivcev, zato je stranka znova močneje začela igrati na protipriseljensko karto. V govoru ob prazniku dela prvega maja je Listhaugova dejala, da želi podvojiti kazni za kriminalna dejanja, ki so jih zagrešili člani tolp. Pozvala je k prepovedi priseljevanja v skupnostih, kjer priseljenci že predstavljajo več kot 15 odstotkov krajevnega prebivalstva, zahtevala pa je tudi novo študijo o stroških priseljevanja na Norveškem. Najbolj pa je odmevala njena in strankarska zahteva, da morajo tisti, ki jim odobrijo status begunca, podpisati pogodbo, s katero se bodo zavezali, da bodo sprejeli "norveške vrednote" in svoje otroke vzgajali po "norveških standardih".

Premierka Erna Solberg je imenovanje Listhaugove za ministrico za oskrbo starejših in javno zdravstvo pospremila z besedami: "V vlado se je vrnil znan obraz. To je lepo. Dobro se poznava. Dobili smo ministrico, ki se resnično spozna na stvari, kot so domovi za ostarele in oskrba starejših s hrano. Dobrodošla v ekipi."