Na Republiko Srbsko poskuša srbski član predsedstva Milorad Dodik – tudi s podporo Rusije – prenesti številne pristojnosti, tudi v vojski, pravosodju, davčnem sistemu, kar v večjem delu mednarodne skupnosti označujejo kot nadaljevanje poti proti odcepitvi in ogrožanju miru. V državi, kjer politični predstavniki treh narodov ne zmorejo najti kompromisov, se marsikdo boji incidentov.

Sarajevo je mesto, kjer te dni še posebej pozorno spremljajo dogajanje v Ukrajini.

"Tu v Sarajevu dobro vemo, kako je zdaj ljudem v Ukrajini, kako je živeti, ko te obstreljujejo, ko si brez vode, elektrike," je dejal eden od Sarajevčanov.

Še posebej starejše, ki se dobro spomnijo večletnega obleganja mesta, je strah.

"Ker trpijo nedolžni ljudje zaradi neumne politike," je dejala Sarajevčanka. "Kolikor dlje bo trajala vojna v Ukrajini, večja bo verjetnost, da bo poskušala Rusija izzivati incidente in zaostrovati krize. Veliko je odvisno od Evropske unije. Ves Balkan je že 20 let čakal na trdno, močno in enotno Evropsko unijo, kakršna se kaže zadnjih 10 ali 15 dni," pravi Srečko Lalal, urednik balkanske mreže za preiskovalno poročanje.

Bošnjaki si želijo prevlade, Hrvati, ki se počutijo zapostavljene, znova razmišljajo o lastni entiteti, Srbi z Miloradom Dodikom na čelu, ki je nasprotoval obsodbi Rusije in sankcijam, večkrat grozijo z odcepitvijo. Kompromisa o novem volilnem zakonu ne zmorejo.

"Vojna pri nas nenehno visi v zraku, v javnosti, politiki. Politika temelji na poglabljanju razlik, predvsem med narodnimi skupnostmi," pravi politični analitik Adnan Huskić.

A ob zaskrbljenosti je zdaj tudi priložnost – če bosta enotnost in interes Unije, ki je v Bosno in Hercegovino napotila dodatnih 500 vojakov ostala, bi bila to lahko to tudi pot v stabilizacijo regije.