Foto: Reuters
Foto: Reuters

Kristersson pa je obljubil, da bo odgovoril na skrbi Turčije v boju proti terorizmu, da bi odpravil ovire za članstvo.

Erdogan je napovedal tudi novo srečanje konec meseca v Stockholmu in izrazil upanje, da bo imelo "pozitivnejši konec". "Iskreno upamo, da se bo članstvo Švedske v Natu uresničilo," je dejal Erdogan po prvem srečanju s Kristerssonom in poudaril, da mora Švedska upoštevati njihove varnostne skrbi.

Turški predsednik je povedal, da mora Švedska sprejeti konkretne korake, vključno z repatriacijo nekaterih osumljencev, ki so za Ankaro teroristi.

Ankara od maja blokira sprejem Švedske in Finske v Nato zaradi njune domnevne podpore sirski kurdski milici YPK, za katero meni, da je povezana s prepovedano Kurdsko delavsko stranko (PKK) in je torej teroristična organizacija.

Kristersson je po pogovoru zagotovil, da bo njegova država dejavnik stabilnosti za vse članice Nata. "Zavedamo se odgovornosti, ki nam jo nalaga članstvo v Natu do drugih članic," je dejal in obljubil, da bo njegova država "spoštovala vse svoje obveznosti do Turčije v boju proti teroristični grožnji".

Dodal je, da je Švedska "že veliko storila za uresničitev memoranduma" o soglasju, ki ga je podpisala junija s Finsko in Turčijo v Madridu, pri čemer je imel v mislih pričakovano zaostritev protiterorističnih zakonov na Švedskem, ki napoveduje spremembo odnosa do članov PKK-ja.

Švedski parlament je medtem prav danes napovedal, da bo prihodnjo sredo glasoval o ustavnih spremembah, ki bodo omogočile zaostritev protiterorističnih zakonov oziroma sprejem novih zakonov, ki bodo "omejili svobodo združevanja skupin, vpletenih v terorizem". Nova pravila naj bi začela veljati 1. januarja, po mnenju strokovnjakov pa naj bi olajšala pregon članov PKK-ja.

Po ruskem napadu na Ukrajino sta Švedska in Finska po desetletjih nevtralne drže maja letos zaprosili za članstvo v Natu. Voditelji Nata so ju nato na junijskem vrhu uradno povabili k članstvu in se strinjali o podpisu pristopnih protokolov, ki pa ju morajo zdaj ratificirati vse države članice.

Do zdaj je njuna pristopna protokola ratificiralo 28 od skupno 30 članic Nata. Končno soglasje morata dati le še madžarski in turški parlament.

Ker Turčija ratifikacijo pogojuje z več zahtevami, so Švedska, Finska in Turčija junija podpisale memorandum o soglasju o podpori Ankare za članstvo obeh nordijskih držav. Vendar je Erdogan kmalu zagrozil s ponovno blokado, če bodo v Ankari ocenili, da njihovi pogoji niso izpolnjeni.

V memorandumu sta švedska in finska vlada potrdili, da PKK obravnavata kot teroristično organizacijo. Strinjali sta se tudi, da bosta obravnavali pomisleke Ankare glede prodaje orožja. Obljubili sta ukrepe proti PKK-ju in sklenitev sporazumov s Turčijo o izročanju njenih članov.