63-letna učiteljica Rosa Maria Dell’Aria je bila kaznovana po preiskavi oddelka ministrstva za izobraževanje v Palermu, ki je ugotovila, da ni "nadzirala" dela njenih dijakov.

"Ogorčena sem," je dejala za Guardian. "Ne govorim o finančni škodi v času suspenza, ampak o moralni in profesionalni škodi po tem, ko sem vse življenje posvetila šoli in otrokom." V času 15-dnevnega suspenza bo učiteljica prejemala le pol plače.

Dijaki srednje šole Vittorio Emanuele III v Palermu so januarja prikazali video kot del projekta ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst, v katerem so aktualne dogodke primerjali z antisemitskim preganjanjem.

Dijaki, stari 15 in 16 let, so primerjali rasne zakone iz obdobja fašizma, ki jih je uvedel Benito Mussolini, in Salvinijev odlok, ki ga je parlament podprl prejšnji mesec. Novi zakon je v nejasen pravni položaj spravil na stotine prosilcev za azil s tem, ko je odpravil humanitarno zaščito za ljudi, ki niso upravičeni do begunskega statusa.

Učiteljica: Dijaki so delali svobodno

Rosa Maria Dell’Aria je njihovo delo branila. "Ta projekt ni imel nikakršnega političnega namena niti ni bil njegov namen indoktrinirati dijakov, ki so vedno delali svobodno," je dejala. Učitelji po Italiji so izrazili solidarnost s suspendirano učiteljico in napovedali stavko njej v podporo.

Podporo so ji izrekli tudi v opozicijski Demokratski stranki. "Nekateri dijaki povezujejo Salvinija s fašizmom, kar pogosto počne tudi sam Salvini, in ministrstvo se je odločilo za zelo strogo kazen," je dejala Anna Ascani, podpredsednica stranke.

Predsednik Demokratske stranke Nicola Zingaretti pa je dejal, da "lahko v Italiji skrajno desne skupine delajo in govorijo, kar želijo, medtem pa dijaku preprečujejo izražanje njegovega nestrinjanja".

Dijaki so pisali ministrstvu in poudarili, da je bila učiteljica vedno nepristranska in da so oni sami naredili omenjeno primerjavo.

Solidarnost z učiteljico pa je izrazil tudi namestnik premierja in vodja koalicijskega Gibanja petih zvezd Luidi Di Maio. Po njegovih besedah bi se morala suspendirana učiteljica "čim prej vrniti na delo".

Medtem je videoposnetek, ki so ga naredili dijaki, na spletni strani občine Palermo objavil župan tega mesta Leoluca Orlando, ki si prizadeva za prost vstop prebežnikov v EU.

Skupina dosmrtnih senatorjev je medtem Roso Mario Dell’Aria povabila v senat, med njimi tudi Liliana Segre, ki je bila zaradi fašističnih rasnih zakonov izključena iz šole.
Zaradi rasnih zakonov je bilo pregnanih 6.500 judovskih učencev in okoli 700 učiteljev, od katerih so bili številni poslani v koncentracijska taborišča.

Salvini gostil srečanje skrajno desnih strank

V Italiji je v soboto potekalo srečanje evropskih skrajno desnih strank, ki ga je v Milanu gostil vodja italijanske Lige Salvini. Stranke so želele na zborovanju pokazati enotnost pred evropskimi volitvami.

Evropske skrajno desne stranke želijo po evropskih volitvah konec prihodnjega tedna oblikovati "superskupino" v Evropskem parlamentu in v njem postati tretja največja skupina. Stranke sicer niso enotne in imajo različna stališča, nekatere pa so tudi radikalnejše od drugih.

Srečanje je potekalo v senci škandala v Avstriji oziroma razkritja, da je nekdanji vodja svobodnjakov Heinz-Christian Strache leta 2017 domnevno ruski vlagateljici ponujal državne posle v zameno za politično utrditev.

Vodja francoskega Nacionalnega zbora Marine Le Pen je zagotovila, da njena stranka spoštuje pravila financiranja strank v Franciji, ki jih je sicer označila za stroga in vprašljiva, ker preprečujejo najemanje posojil strank zunaj Evrope.

Vodja nemške Alternative za Nemčijo (AfD) Joerg Meuthen pa je avstrijskim svobodnjakom izrazil podporo. Dejal je, da so svobodnjaki njihovi tesni partnerji in da jim zaradi enega primera ne bodo "zabodli noža v hrbet".

Na zborovanju se je sicer ob omenjenih ter predstavnikih strank iz Finske, Nizozemske, Estonije, Danske, Češke, Slovaške in Bolgarije zbralo več tisoč ljudi. Nosili so napise Ustavite birokrate, bankirje, migrantske čolne ter Najprej Italija. Marine Le Pen je pred zborovanjem dejala, da se borijo proti globalizaciji in islamizaciji, ki ju je označila za totalitarizma.