Mamula (v sredini) je bil junija 1979 imenovan za načelnika generalštaba Jugoslovanske ljudske armade, maja 1982 pa za zveznega sekretarja za ljudsko obrambo. Foto: Wikipedia
Mamula (v sredini) je bil junija 1979 imenovan za načelnika generalštaba Jugoslovanske ljudske armade, maja 1982 pa za zveznega sekretarja za ljudsko obrambo. Foto: Wikipedia

Mamula je umrl za posledicami covida-19 v svojem stanovanju v črnogorskem mestu Tivat, kjer je živel zadnjih dvajset let.

Rojen je bil 30. maja 1921 v vasi Slavsko Polje na Hrvaškem. Sodeloval je v narodnoosvobodilnem boju in bil nosilec partizanske spomenice 1941. Po vojni je bil na visokih položajih v floti jugoslovanske mornarice, nato pa opravljal funkcije v glavnem političnem direktoratu ministrstva za ljudsko obrambo.

Junija 1979 je bil imenovan za načelnika generalštaba Jugoslovanske ljudske armade, maja 1982 pa za zveznega sekretarja za ljudsko obrambo. To funkcijo je opravljal do upokojitve v najvišjem mornariškem činu admiral flote, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Mamula je bil konec osemdesetih simbol moči in neomajnosti JLA in je bil zagovornik odločne akcije JLA po demokratičnih volitvah v Sloveniji in na Hrvaškem.

Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je tednik Mladina objavil članek "Mamula go home", ki je govoril o prodaji orožja v Etiopijo, kjer je divjala državljanska vojna. Okoli mesec dni kasneje je Mladina še razkrila, da naborniki JLA Mamuli v Opatiji gradijo zasebno vilo, na naslovnici pa so bili narisani egipčanski sužnji med gradnjo piramid.

Prispevek je bil skupaj s številnimi drugimi, ki so kritizirali nekdanjo armado in državne funkcionarje, nekakšen prelom, saj socialistična oblast tovrstnih kritik ni bila vajena. Tožilec je proti Mladini ukrepal zaradi žalitve, Mamula je odstopil, dogodek pa številni označujejo za prvi večji kamen v plazu, ki je sprožil osamosvojitev Slovenije.