Micotakis je grško vlado vodil zadnje štiri leta. Foto: Reuters
Micotakis je grško vlado vodil zadnje štiri leta. Foto: Reuters

Po več kot 80 odstotkih preštetih glasov je Nova demokracija osvojila 40,8 odstotka glasov, medtem ko bi jih za večino v 300-članskem parlamentu potrebovala najmanj 45 odstotkov.

Na drugo mesto se uvrstila Siriza nekdanjega premierja Aleksisa Ciprasa z 20,1 odstotka glasov, kar več kot deset odstotnih točk manj kot na volitvah pred štirimi leti. Tretji je socialistični Pasok z 11,7 odstotka in je tako malce popravil izid s prejšnjih volitev.

Micotakis, čigar stranki je tudi po predvolilnih anketah kazalo najbolje, se je že pred volitvami zavzel za močno enostrankarsko vlado, a se to očitno ne bo zgodilo, saj kljub preprečljivi zmagi Nova demokracija ni osvojila potrebne večine glasov.

Tudi večina drugih večjih strank je pred volitvami zavračala sodelovanje z Micotakisom v koaliciji, prav tako pa z njegovim glavnim tekmecem Ciprasom in Sirizo.

Micotakis je že razglasil zmago in dejal, da ima mandat za sestavo močne in samostojne vlade. "Izid glasovanja je odločil. Nova demokracija je dobila podporo ljudi za vladanje, močno in samostojno," je dejal premier. Po njegovih besedah država potrebuje vlado, ki verjame v reforme, ki pa jih ne more biti pod šibko vlado. "Samo močna vlada se lahko spopade z izzivi," je zatrdil.

Veselje podpornikov Nove demokracije po objavi izidov vzporednih volitev. Foto: Reuters
Veselje podpornikov Nove demokracije po objavi izidov vzporednih volitev. Foto: Reuters

Če nobena od strank ne dobi absolutne večine, bo predsednica Katerina Sakelaropulu najprej tridnevni mandat za sestavo vlade podelila zmagovalcu, ob morebitnem neuspehu pa še drugi in nato tretji stranki. V primeru neuspešnega sestavljanja vlade bodo sledile nove volitve.

Večina v parlamentu in možnost samostojnega oblikovanja vlade je do zdaj uspela le socialističnemu premierju Andreasu Papandreouju konec 80. in na začetku 90. let prejšnjega stoletja.

Kot je poročal dopisnik RTV Slovenija iz Beograda Boštjan Anžin, dosedanji premier računa na nove volitve julija, ko bi po spremenjenem sistemu za absolutno večino v parlamentu potreboval manj kot 40 odstotkov glasov.

Eden od ministrov in vidni predstavnik Nove demokracije Takis Teodorikakos je za zasebno televizijsko postajo Skai povedal, da današnji izid napoveduje, da bi konservativci lahko na novih volitvah dosegli "nadaljevanje reform kot avtonomna vlada". Še en minister iz vrst vladajoče stranke Teodoros Skilakakis pa je dejal, da odzivi drugih strank na izide kažejo, da bodo ti "privedli do drugih volitev".

Na drugi strani je član Sirize Dimitris Papadimulis, sicer eden od podpredsednikov Evropskega parlamenta, za državno TV ERT povedal, da če bodo ti izidi volitev potrjeni tudi po vseh preštetih glasovih, potem je dosežek stranke daleč od tistega, kar so želeli.

Današnjih parlamentarnih volitev se je udeležilo vsega 56 odstotkov grških volivcev, saj naj bi številni pričakovali vnovično glasovanje.

Volilno pravico, ki je v Grčiji obvezna, a neudeležbe ne preganjajo, ima skoraj deset milijonov volivcev. Volitve so bile po besedah poznavalcev najbolj nepredvidljive v zadnjem desetletju, saj so prvič potekale po delno proporcionalnem sistemu.

Volitve so prinesle velik poraz za Ciprasa in njegovo Sirizo, saj je Nova demokracija osvojila dvakrat več glasov volivcev. Foto: Reuters
Volitve so prinesle velik poraz za Ciprasa in njegovo Sirizo, saj je Nova demokracija osvojila dvakrat več glasov volivcev. Foto: Reuters

Kljub okrevanju gospodarstva Grke pestijo visoki stroški

Osrednje mesto v kampanji so imeli visoki življenjski stroški. Naraščajoče cene so močno vplivale na Grke, katerih življenjski standard se je med desetletno dolžniško krizo znižal.

Med volilnimi temami sta bili tudi najhujša železniška nesreča v zgodovini Grčije in tradicionalno napeti odnosi s sosedo Turčijo. Stranke so poskušale pridobiti volivce tudi z obljubami o zvišanju minimalne plače, ustvarjanju delovnih mest in vlaganjem v podhranjeno javno zdravstvo.

Gospodarske razmere v Grčiji so sicer v precej dobrem stanju, saj se brezposelnost in inflacija zmanjšujeta, letošnja rast pa naj bi bila dvakrat višja od povprečja Evropske unije. Tudi lani je država zaradi oživitve turizma po obdobju covida-19 imela 5,9-odstotno rast.

55-letni Micotakis je ob oddaji glasovnice pozval volivce, naj ga vrnejo na oblast za močnejšo državo. 55-letnik je volivce pozval, naj ne zapravijo težko izbojevane gospodarske stabilnosti. "Danes glasujemo za prihodnost, za več in boljša delovna mesta, za učinkovitejši zdravstveni sistem, za močnejšo državo s pomembno vlogo v Evropi in zaščitenimi mejami," je dejal po oddaji glasu.

48-letni Cipras je opozoril, da so rožnati statistični podatki v nasprotju z naraščanjem revščine in da plače ne sledijo naraščajočim cenam. Cipras si je prizadeval za vrnitev po prvem mandatu med letoma 2015 in 2019, v katerem je vodil težavna pogajanja z upniki, zaradi katerih je Grčija skoraj izpadla iz območja evra.

Zaradi poskusa goljufije aretirali pet ljudi

Zaradi obtožb o volilnih goljufijah pred današnjimi volitvami so medtem na severu Grčije v soboto prijeli pet ljudi. Po podatkih generalne regionalne policijske uprave Tesalije so policisti zasegli 197 osebnih izkaznic, potne liste, dve fotokopiji osebnih izkaznic in vrečko s 114 zaprtimi ovojnicami, v katerih je bila po ena izkaznica parlamentarnega kandidata in pet glasovnic z že označenim imenom kandidata. Grška tiskovna agencija je poročala, da je preiskava razkrila dokaze o poskusu kupovanja glasov.

Grki največ glasov namenili vladajočim konservatitvcem