Kiriakis Micotakis si prizadeva ostati na prestolu grške politike, pri čemer želi vlada zgolj s svojo stranko Nova demokracija. Foto: Reuters
Kiriakis Micotakis si prizadeva ostati na prestolu grške politike, pri čemer želi vlada zgolj s svojo stranko Nova demokracija. Foto: Reuters

Vodja vladajoče konservativne stranke Nova demokracija (ND) Kiriakos Micotakis si prizadeva za nov mandat. Tri mesece po množičnih protestih zaradi najhujše železniške nesreče v zgodovini Grčije skuša volivce prepričati z obljubami o dvigu minimalne plače na tisoč evrov, zmanjšanjem brezposelnosti in vlaganjem v podhranjeno javno zdravstvo.

Sorodna novica Zaradi najhujše železniške nesreče v Grčiji svojci tožijo premierja

55-letni premier pri tem poudarja tudi gospodarske dosežke svoje vlade – ponovno gospodarsko rast, ki je bila lani 5,9-odstotna, oživitev turizma in zmanjšanje brezposelnosti po letih finančnega zloma.

Nova demokracija trenutno sama vodi grško vlado, vendar bodo za nadaljevanje vladanja najverjetneje primorani skleniti volilno koalicijo. Nedeljske volitve bodo namreč potekale po proporcionalnem sistemu, kar pomeni, da bi morala zmagovalna stranka za absolutno večino osvojiti vsaj 46 odstotkov glasov.

Pripravljanje volišča na šoli v Atenah. Foto: EPA
Pripravljanje volišča na šoli v Atenah. Foto: EPA

Stranki ankete napovedujejo med 32 in 37 odstotki glasov. Kljub temu Micotakis ni naklonjen sklepanju koalicije, kar je dal jasno vedeti že ob razpisu predčasnih volitev. "Izkušnje so nas naučile, da so v Grčiji enostrankarske vlade veliko bolj stabilne od koalicijskih vlad," pa je za Reuters povedal v predvolilnem intervjuju.

Cipras: Dajte možnost Sirizi brez varčevalnih okovov

Vrnitve na čelo vlade si želi tudi Aleksis Cipras. Njegovi levičarski stranki Siriza ankete napovedujejo med 27 in 31 odstotki podpore. Ciprasova vlada je med letoma 2015 in 2019 z uresničevanjem nepriljubljenih varčevalnih ukrepov državo izvlekla iz finančne krize ter rešila 28-letni spor zaradi imena s Severno Makedonijo.

Kljub gospodarskemu okrevanju pod Micotakisovo vlado pa Grki še vedno trpijo zaradi posledic drastičnih varčevalnih ukrepov, ki so jih morali izvajati po dolžniški krizi leta 2009 in ki so porušili gospodarstvo ter mnoge pahnili v revščino. Grško odplačevanje dolgov se je končalo šele leta 2018.

Cipras si želi druge priložnosti. Foto: EPA
Cipras si želi druge priložnosti. Foto: EPA

Volivce trenutno najbolj skrbijo visoki življenjski stroški in hitro naraščajoče cene energije. Micotakisova vlada je pred dnevi državno pomoč gospodinjstvom zaradi cen energije podaljšala še do septembra.

48-letni Cipras zatrjuje, da je "napočil čas za spremembe". Tako kot tekmec obljublja zvišanje plač, a tudi boj proti desetodstotni inflaciji, več proračunskih sredstev za izobraževanje ter višje plače javnih uslužbencev in v zdravstvu.

Nekdanji premier je volivce pozval, naj mu dajo drugo priložnost, da pokaže, kaj delavstvu naklonjena Siriza resnično zmore brez varčevalnih okovov pod nadzorom Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada.

Pasok ne bo "bergla" za Novo demokracijo ali Sirizo

Niti Micotakis niti Cipras pa očitno ne bosta mogla vladati brez sodelovanja z vsaj eno stranko. Odločilna bo podpora levosredinskih socialistov Pasok. Nekoč mogočno stranko, ki je vodila Grčijo v času podpisa prvega sporazuma za mednarodno pomoč leta 2010, trenutno podpira okoli deset odstotkov volivcev.

Cipras je na predvolilnem shodu Pasoku javno ponudil roko sodelovanja: "V ponedeljek vas vabim, da po veliki zmagi Sirize in naših ljudi sedemo za eno mizo, kar bo odprlo pot napredni vladi."

Nikos Andrulakis bo najverjetneje tudi sam dobil priložnost za sestavo vlade. Foto: EPA
Nikos Andrulakis bo najverjetneje tudi sam dobil priložnost za sestavo vlade. Foto: EPA

Vendar je vodja stranke Nikos Andrulakis pri zavračanju sodelovanja neomajen. "Če Micotakis ali Cipras mislita, da se bosta lahko za oblast oprla na Pasokovo berglo, naj pomoč poiščeta drugje," je dejal na zadnjem predvolilnem shodu.

Odnosi med Andrulakisom in premierjem Micotakisom so precej kisli, odkar je lani prišlo v javnost, da so mu državne institucije prisluškovale. 44-letni nekdanji evropski poslanec je kritičen tudi do Sirize, ki ji očita neizpolnjevanje obljub.

Najverjetneje sledijo nove volitve

Vse tri vodilne stranke bodo po poročanju Reutersa po volitvah dobile po tri dni časa za oblikovanje vlade. Grški politični analitiki sicer menijo, da vlade ne bo mogoče oblikovati. V tem primeru bodo morali razpisati nove volitve, ki bi lahko potekale v začetku julija.

Nedeljske volitve bodo prvič potekale po proporcionalnem volilnem sistemu s triodstotnim volilnim pragom, kar bi po poročanju Euroactiva lahko majhnim strankam omogočilo sodelovanje pri oblikovanju koalicij.

Voditelji največjih strank (po vrsti z leve zgoraj): Micotakis, Cipras, Andrulakis, vodja komunistov Kucubas, Varufakis in Velopulos. Foto: Reuters
Voditelji največjih strank (po vrsti z leve zgoraj): Micotakis, Cipras, Andrulakis, vodja komunistov Kucubas, Varufakis in Velopulos. Foto: Reuters

Tudi manjše stranke zavračajo sodelovanje

Tudi preostale stranke, ki zasedajo mesto v trenutni sestavi parlamenta, niso naklonjene sodelovanju z Micotakisom ali Ciprasom.

Četrta največja, komunistična stranka, je izključila sodelovanje v vladni koaliciji. Nekdanji finančni minister in nasprotnik zadolževanja Janis Varufakis s svojo levo usmerjeno stranko Mera25 nasprotuje vnovičnemu sodelovanju s Ciprasom. Vodja nacionalistične stranke Helenistična rešitev, televizijec Kiriakos Velopulos, je vodilni stranki označil za "nezanesljivi".

Nezanimanje volivcev

Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da imajo stranke med volilno kampanjo precej težav z vzbujanjem zanimanja volivcev, čeprav vodilni kandidati dnevno razpravljajo v televizijskih dvobojih. Sodelovanje na volitvah je sicer zakonsko obvezno za vseh skoraj deset milijonov volilnih upravičencev, vendar grške oblasti v preteklih letih niso ukrepale proti ljudem, ki se volitev niso udeležili.

Volitev se bo lahko prvič udeležilo skoraj 440.000 mladih, starih od 17 do 21 let, ki bi lahko bili pomembna utež na tehtnici. Grška diaspora je z glasovanjem začela že danes, za volitve se je registriralo skoraj 23.000 na tujem živečih Grkov.