Protestniki in protiprotestniki so drug na drugega kričali ista gesla. Foto: Polona Fijavž
Protestniki in protiprotestniki so drug na drugega kričali ista gesla. Foto: Polona Fijavž

V Leipzigu se je hkrati na ulicah znašlo na desetine počasnih kolesarjev, ki so proteste teoretikov zarot upočasnili in jih pravzaprav preprečili.

V nedeljo je bil protestni shod "querdenkerjev" ali samosvojih mislecev tudi v Berlinu. Tega dne popoldne so, ker je pravica do protesta osnovni postulat demokratičnih držav, zapisan v ustavi, in so protesti videni le kot možnost izražanja različnih mnenj, v Berlinu protestirali "querdenkerji" ali drugače misleči. Skupina meni, da je pandemija in z njo povezani ukrepi le zarota vladajoče elite in najbogatejših. Zato njeni pripadniki redno protestirajo proti ukrepom, cepljenju, proti avtokraciji države, ki da traja že predolgo.

Protestnike so tudi to nedeljo kot vedno spremljali policisti, ki skrbijo za red in varnost. Ti protestnikov začuda niso sankcionirali, kljub temu da niso bili na razdalji in povečini niso nosili mask. Protestnike so pripravljeni čakali tudi njihovi nasprotniki.

Nasprotniki vzklikajo ista gesla

Navada je, da se ob napovedanih protestih ene skupine praviloma vedno organizirajo tudi drugače misleči, v tem primeru so bili to zagovorniki znanosti in protifašisti. Zato je, kot že mnogokrat prej, prišlo do zelo zanimivih soočanj, ko so nasprotniki "querdenkerjev" na protestnike kričali z besedami: "Nacisti ven", pa "Mi smo protifašisti" in so isto, njim nazaj, vzklikali tudi protestniki. Priča smo bili torej prizorom, ko so protestniki in protiprotestniki drug na drugega kričali z istimi gesli.

Ko se je povorka ustavila in je navzoče nagovoril vodja ene od protestnih skupin, je govoril o tem, da je treba narediti konec avtokratskim strukturam, ki kršijo osnovne človekove pravice in Nemčijo vrniti v objem demokracije. Foto: Polona Fijavž
Ko se je povorka ustavila in je navzoče nagovoril vodja ene od protestnih skupin, je govoril o tem, da je treba narediti konec avtokratskim strukturam, ki kršijo osnovne človekove pravice in Nemčijo vrniti v objem demokracije. Foto: Polona Fijavž

Borci za svobodo

"Querdenkerji" se imajo za borce za svobodo in so vse prej kot homogena skupina. To nedeljo popoldne se jih je zbralo okoli 2000. Povečini so pozivali h koncu ukrepov, na nesprejemljivost krčenja osnovnih pravic zaradi domnevne pandemije, nekateri pa tudi k ljubezni do vseh. Med njimi so bile družine z otroki, ki so opozarjale, da se morajo takoj odpreti tudi srednje šole, spet drugi so svarili pred nevarnostjo jedrskih elektrarn in omrežja 5G.

"Demokracija namesto lobi diktature", je pisalo na transparentih, pa "Za cepljenje brez pogojev", "Krivi so ukrepi, ne virus".

"Querdenkerji" se imajo za branitelje demokracije. Foto: Polona Fijavž

Videla sem mavrično zastavo z znakom miru, en del protestnikov je korakal za moškim, ki je nosil zastavo Cheja Geuvare, za njim pa so nosili transparent z napisom: "Nikoli več vojne, končajmo fašizem, ne dovolimo rasizma."

Ko se je povorka ustavila in je navzoče nagovoril vodja ene od protestnih skupin, je govoril o tem, da je treba narediti konec avtokratskim strukturam, ki kršijo temeljne človekove pravice in Nemčijo vrniti v objem demokracije.

"Querdenkerji" se imajo za branitelje demokracije. Težava je v tem, da so med njimi tudi neonacisti in skrajni desničarji, pa t. i. Reichsburgerji, skrajno desna skupina, ki verjame, da nemški rajh še vedno obstaja, in ki je avgusta lani poskušala vdreti v bundestag.

Skupine torej, ki z demokracijo nimajo veliko skupnega, razen da jim je v njih dovoljeno izražati svoja mnenja. Skupni imenovalec vseh omenjenih skupin, ki se protestov redno udeležujejo, pa je, da verjamejo, da gre pri pandemiji za zaroto in da vlada, pa ne samo nemška, pandemijo izkorišča za krčenje njihovih pravic in svoboščin, ki jim jih zagotavlja ustava.

Organizirani nasprotniki so protestnike pričakali s transparenti, na katerih je med drugim pisalo:
Organizirani nasprotniki so protestnike pričakali s transparenti, na katerih je med drugim pisalo: "Znanost ni fikcija. Težka realnost, namesto desnih teorij zarot". Foto: Polona Fijavž

Vzrok in posledica

In kjer so nacisti in skrajni desničarji, tam so tudi njihovi nasprotniki. Tako je tudi to skupino protestnikov iz popolnoma različnih družbenih skupin pričakala skupina protiprotestnikov. Ti se še bolj angažirajo po zadnjem incidentu pred bundestagom avgusta lani in po množičnih protestih Querdenkerjev lani jeseni v Leipzigu, ki so postali nasilni in na katerih je bilo tudi več kot 500 neonacistov in huliganov.

Med njimi je bil tudi Udo Voigt, nekdanji vodja neonacistične stranke NPD. Od takrat vse "querdenkerje" pričaka še več protestnikov, ki jih zmerjajo z nacisti, kričijo nanje, da naj izginejo, da so nezaželeni, vzklikajo jim enaka gesla in jih obravnavajo enako kot podpornike skrajno desne stranke Alternative za Nemčijo in vse skrajno desne skupine. In tako je bilo tudi to nedeljo.

Organizirani nasprotniki so jih pričakali s transparenti, na katerih je pisalo: "Znanost ni fikcija. Težka realnost, namesto desnih teorij zarot," in s protifašističnimi zastavami. Nasprotnikom protestov so se ob bok postavili tudi številni naključno mimoidoči, s stanovanjskih oken so viseli na hitro sestavljeni napisi: "Vi niste solidarni, zato izginite!« pa »Vi niste heroji, vi ste egoisti!« in »Koronalažnivci tukaj niso zaželeni".

Vsi, ki so prišli v nedeljo na berlinske ulice zato, da bi protestirali, se vidijo kot branilci demokracije in ustave. Foto: Polona Fijavž
Vsi, ki so prišli v nedeljo na berlinske ulice zato, da bi protestirali, se vidijo kot branilci demokracije in ustave. Foto: Polona Fijavž

Soočenje na ulici

Ko se je povorka ustavila, sem bila priča zanimivemu soočenju podobno mislečih na nasprotnih straneh. Eden od protestnikov, starejši gospod, je pristopil k mlademu paru zraven mene, ki je protestnikom obračal hrbet in proti njim usmerjal le iztegnjeni sredinec. Dejal je, da ne razume sovraštva, uperjenega vanje. Mladi par mu je razložil, da je narobe, da ne upoštevajo pravil: hodijo skupaj, brez razdalje, brez mask in da s tem ogrožajo druge.

Protestnik se je branil, da ima masko, čeprav ne verjame v novi koronavirus, da je tudi sam nasprotnik fašizma, a da je Nemčija postala avtoritativna država, proti čemur da se je treba boriti. Mladi par je vztrajal: ne brez mask in ne brez razdalje v času novega koronavirusa, poleg tega sta ga opozorila, da maršira skupaj z neonacisti, kar da je nesprejemljivo.

"Jaz nimam nič s tem," se je branil gospod, "Vsak, ki je na kupu z njimi, ima kaj s tem," je vztrajal mlad par. Razšli so se, ne da bi zbližali stališča. Starejši gospod, protifašist, je nadaljeval protest proti avtoritativnim ukrepom vlade, mlajši par protifašistov je proteste še naprej spremljal ob strani, z iztegnjenim sredincem v smeri protestnikov.

Vsi, ki so prišli v nedeljo na berlinske ulice zato, da protestirajo, se vidijo kot branilci demokracije in ustave. "Querdenkerji" s transparenti, da so jim odvzete temeljne človekove pravice, da je Nemčija zdrsnila v avtokracijo, protiprotestniki pa, da pokažejo, da skrajni desničarji in njihova ideologija vzbujanja sovraštva niso dobrodošli. Možnost zbiranja in javnega izražanja mnenj "querdenkerjev" kaže, da ne živijo v avtoritarni državi, kot trdijo sami. Ni povsod tako demokratično. V Rusiji, denimo, ni takih protestov, na Kitajskem jih pa sploh ni. In še kje.