Glede na analizo WWF-ja v morje dnevno zaide po pet kilogramov plastičnih odpadkov na kilometer obale. Foto: EPA

Takšna količina zavrženih plastenk predstavlja več kot pol milijona ton plastike na leto, v poročilu ugotavlja Svetovni sklad za naravo (WWF). Med največjimi onesnaževalci Sredozemskega morja so poleg omenjenih mest še Valencia, delta reke Pad, turška regija Kilikien in zaliv ob Marseillu.

"Turizem veča pritisk na Sredozemsko morje. Komunalne službe namreč ne morejo dohajati porasta odpadkov v času turistične sezone. Med dopusti se z do 200 milijoni turistov poveča število odpadkov ob obalah za do 40 odstotkov," je pojasnil Axel Hein iz WWF-ja Avstrija.

Opozoril je, da največjo ceno zaradi onesnaževanja plačuje narava, hkrati pa trpi tudi gospodarstvo.

Sredozemsko morje polno plastike

Reciklira se premalo plastike

Glavni razlog za onesnaženje Sredozemskega morja so sistemske napake, saj se reciklira le manjši del plastičnih odpadkov. Večina odpadkov konča na odlagališčih in v sežigalnicah, zaradi pogosto odprtih odlagališč pa reke odplaknejo odpadke v morje.

Od okoli 24 milijonov ton plastičnih odpadkov letno se jih okoli 6,6 milijona ton odvrže brez nadzora – na nezakonitih odlagališčih ali v naravi. Egipt, Turčija in Italija so odgovorni za dve tretjini plastičnih odpadkov, ki končajo v okolju. Dodaten pritisk na okolje predstavlja tudi uvažanje plastičnih odpadkov. Turčija je od leta 2018 med desetimi največjimi uvoznicami plastičnih odpadkov.